"Ugodna gospodarska klima se na trgu dela odraža kot naraščanje potreb delodajalcev po delavcih in kot manj številčno odpuščanje že zaposlenih delavcev, zato se obseg delovno aktivnega prebivalstva povečuje. Na Zavodu se prijavlja manj novih brezposelnih oseb, upadajo vsi glavni dotoki v brezposelnost, kar že povzroča poslabševanje strukture brezposelnosti in pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra," trenutne razmere na trgu delovne sile opisujejo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). Zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra se na področjih, kjer primanjkuje delavcev na domačem trgu dela, delodajalci čedalje več povprašujejo tudi po tuji delovni sili. 

Delodajalci največ povprašujejo po voznikih tovornjakov, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Visoko na seznamu najbolj iskanih so tudi zidarji in natakarji. Po podatkih za september so imeli na zavodu za zaposlovanje odprtih 4.950 prostih delovnih mest. 

Na eni strani je povpraševanje, na drugi ponudba. Med njima obstaja nekaj skupnih točk, a tudi nekaj razlik. Po podatkih zavoda je med iskalci zaposlitve največ delavcev za preprosta dela, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, tajnikov, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov. Veliko je tudi prodajalcev, komercialnih zastopnikov za prodajo, skladiščnikov in voznikov taksijev ter lahkih dostavnih vozil. 

Foto: Profimedias delavec

Slovenska posebnost - pomanjkanje kadrov za poklicna dela 

Pri Adeccu opažajo, da podjetja za strokovna in vodstvena delovna mesta iščejo predvsem prodajne predstavnike za vsa področja, strokovne sodelavce v farmaciji, elektrotehnike, strojne tehnologe, informacijske tehnologe, računovodje. Med številčno najbolj iskanimi poklici so delavci za preprosta dela v proizvodnji, vozniki, varilci, skladiščniki, prodajalci, orodjarji, gradbeni delavci, čistilci, strugarji, natakarji in kuharji. Posebnost slovenskega trga ostaja pomanjkanje kadrov za poklicna dela.

Pomanjkanje kandidatov so že občutili v velenjskem Gorenju, kjer imajo na velenjski lokaciji 6133 zaposlenih. "Za delo v proizvodnji se posebej ob koncu poletja zaradi vsakoletnega gibanja proizvodnje potrebe po številu delavcev začasno povečajo, tako da v tem času, običajno za določen čas, zaposlimo od nekaj deset pa do več sto dodatnih delavcev. Trenutno iščemo za delo v proizvodnji okrog 100 delavcev. Do letos nam je ob povečanih potrebah po delavcih v proizvodnji uspevalo ta delovna mesta tudi zapolniti, v zadnjem obdobju pa že imamo težave z odzivom s trga dela, saj je stopnja brezposelnosti nizka, tako da je tudi kandidatov malo." Poleg proizvodnih delavcev potrebujejo tudi univerzitetne diplomirane inženirje tehničnih smeri ter računalništva.

Iskanja delavcev se lotevajo na različne načine. Delavce za zahtevna strokovna dela v Gorenju iščejo prek zaposlitvenih portalov, s štipendiranjem, v izjemnih primerih tudi prek agencij. Delavce za proizvodnjo pa iščejo sami, pri čemer sodelujej tako z zavodom za zaposlovanje kot z agencijo. 

Odprli bodo od 300 do 400 novih delovnih mest
Ob načrtovani gradnji nove tovarne ter vzpostavitvi proizvodnje TV aparatov bodo v Gorenju že na začetku odprli 300 do 400 novih delovnih mest. »Če nam ne bo uspelo zagotoviti dovolj delavcev, je mogoča rešitev tudi pridobivanje delovnih dovoljenj za delo tujcev, vendar za to potrebujemo ustrezna dovoljenja. Ena od rešitev bi bila zagotovo tudi zaposlovanje tujcev ali poenostavitev pridobivanja delovnih dovoljenj, seveda tudi znižanje davkov in prispevkov, da bi se s tem neto izplačilo zaposlenim povišalo. Eden od ukrepov je tudi možnost stimuliranja aktivnih iskalcev zaposlitve ter stimuliranje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih.«

Foto: Anže Petkovšek Gradbeni delavci med delom na žgočem soncu.

O plačilu večina molči

Višina plačila, ki ga podjetja, ki iščejo nove zaposlene, ponujajo, je odvisna od mnogih dejavnikov, pojasnjujejo pri Adecco. Pri tem izpostavljajo regijo, velikost in uspešnost podjetja, specifike podjetja ter izkušnje kandidatov. Zelo okvirno pa se višina ponujenih plač za delo v trgovini giblje med 600 in 800 evrov, v gostinstvu pa med 800 in 1000 evrov neto. Pri tem pa je treba dodati, da lahko na primer dobri kuharji zaslužijo tudi več. Podjetja sicer večinoma objavljajo oglase, v katerih ne navedejo višine plačila. 

"Odločitev za spremembo zaposlitve je vedno individualna. Opažamo pa, da plačilo ni vedno glavni dejavnik za odločitev. Ljudje si želimo predvsem, da bi se na delovnem mestu dobro počutili. Od vsakega od nas pa je odvisno, ali mu je bolj pomembno plačilo za delo, bližina dela, možnost pridobivanja izkušenj, razvoja kariere, možnosti za usklajevanje osebnega in poklicnega življenja ali kaj drugega," o tem, kaj pretehta pri odločitvi iskalcev zaposlitve pravijo pri Adecco.

V prvih devetih mesecih letos je bilo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja vključenih 24.509 brezposelnih oseb, kar je 21,5 % več kot v enakem obdobju lani.

Od prijave do zaposlitve 9 mesecev

Povprečni čas trajanja brezposelnosti registriranih brezposelnih oseb od prijave do zaposlitve se je letos v primerjavi z lanskim letom nekoliko skrajšal, a je še vedno daljši kot na primer leta 2014. Po podatkih zavoda je leta 2014 58.691 oseb na prvo zaposlitev v povprečju čakalo 8,7 meseca. Letos se je to obdobje podaljšalo na 9,2 meseca, pri čemer je treba upoštevati, da je število registriranih brezposelnih, ki so dobili zaposlitev v obdobju januar-september, za skoraj deset tisoč nižje kot leta 2014.  

Foto: Profimedia trgovec sadje zelenjava Povprečno nadomestilo 710 evrov bruto

Konec avgusta letos je denarno nadomestilo prejemalo 18.891 registriranih brezposelnih oseb, kar je 5,7 odstotka manj kot avgusta 2017. Povprečna višina izplačanega denarnega nadomestila je bila avgusta 710,31 evra bruto. Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 evrov in ne višje od 892,50 evra bruto. 

Denarno nadomestilo lahko dobijo brezposelni posamezniki, ki se prijavijo pri zavodu za zaposlovanje in vložijo zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Pri tem je treba dodati, da so upravičeni tisti posamezniki, ki jim delovno razmerje ni prenehalo po njihovi krivdi ali volji in ki izpolnjujejo druge, z zakonom določene pogoje. Zakon namreč pravi, da so do denarnega nadomestila upravičeni tisti brezposelni:
- ki so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za brezposelnost najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
- če so mlajši od 30 let in so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
- če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo prispevkov pa prispevkov ni plačal).

V nedogled ne gre

Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od zavarovalne dobe. Osebe mlajše od 30 let, ki so bile pred nastankom brezposelnosti zavarovane najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, so upravičene do prejemanja nadomestila 2 meseca. Najdlje prejemajo denarno nadomestilo osebe, starejše od 55 let, ki so bile zavarovane nad 25 let, in sicer 25 mesecev. 

Prve tri mesece denarno nadomestilo znaša 80 odstotkov, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov, po izteku enega leta pa 50 odstotkov povprečne mesečne plače, ki jo je posameznik prejel v obdobju 8 mesecev (mlajši od 30 let pa v obdobju 5 mesecev) pred mesecem nastanka brezposelnosti. 

2 meseca, če ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih
3 mesece, če ste bili zavarovani od 9 mesecev do 5 let
6 mesecev, če ste bili zavarovani od 5 do 15 let
9 mesecev, če ste bili zavarovani od 15 do 25 let
12 mesecev, če ste bili zavarovani nad 25 let,
19 mesecev, če ste starejši od 50 let in ste bili zavarovani nad 25 let
25 mesecev, če ste starejši od 55 let in ste bili zavarovani nad 25 let

dezurni@zurnal24.si