Radarji so začeli delovati 16. oktobra lani. V prvih dveh mesecih meritev je bilo skupaj evidentiranih 68.757 prekoračitev hitrosti. Skoraj polovica vseh prekoračitev se je zgodila na Meljski cesti, medtem ko preostale lokacije merilnikov hitrosti ne izstopajo iz povprečja.

Največkrat gre za prekoračitve do 10 kilometrov na uro, ki se kaznujejo zgolj z globo. Prekoračitve nad 10 kilometrov na uro, za katere so poleg globe predvidene tudi kazenske točke, predstavljajo približno 12 odstotkov vseh prekoračitev in so v upadanju. Prekoračitev nad 30 kilometrov na uro je bilo 221 in prav tako upadajo.

Kazni do 1.200 evrov

Kazni se gibljejo od 40 do 1.200 evrov, a do zdaj še ni bilo izdanih nobenih plačilnih nalogov. Kot so danes sporočili iz Mestne občine Maribor (MOM), vsi postopki tečejo v skladu z zakonom o prekrških, ki med drugim določa relativni (dveletni) in absolutni (štiriletni) zastaralni rok.

Radarje so v Mariboru postavili v javno-zasebnem partnerstvu z družbo Iskra sistemi, ki naj bi za 30 milijonov evrov v obdobju štirih let posodobila dotrajan semaforski sistem v mestu, v zameno pa se bo del plačanih kazni stekal na njen račun.

Radarji sprožili val razburjenja

Postavitev radarjev je v javnosti sprožila veliko razburjenja. Medtem ko na občini poudarjajo, da je bil sistem uveden izključno z namenom varovanja varnosti v cestnem prometu, saj je bila hitrost na mariborskih cestah velikokrat prekoračena, je del javnosti prepričan, da je sistem namenjen predvsem pobiranju denarja in polnjenju zasebnih žepov.

Takoj po njihovi postavitvi so se začeli požigi radarjev, nezadovoljstvo pa so ljudje začeli izražati tudi na uličnih protestih. Radarji so bili po nekaterih razlagah kaplja čez rob v splošnem razočaranju Mariborčanov nad vodenjem občine. Množični protesti, ki so se nekajkrat sprevrgli tudi v nasilje, so naposled privedli tudi do odstopa župana Franca Kanglerja. Pred mariborsko občino je danes napovedan nov protest, na katerem bodo protestniki pozivali k odstopu še mestni svet.

S primerom se ukvarja vrsta državnih ustanov. Zakonitost javno-zasebnega partnerstva med MOM in Iskra sistemi preverjajo komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče, ministrstvo za finance in informacijska pooblaščenka. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor je sprejel odločitev, da do podaje končnega mnenja pristojnih državnih ustanov ne bo izdajal plačilnih nalogov.