Vedno več direktorjev bolnišnic in zdravstvenih domov grozi z odstopom zaradi nerešenega plačnega nesorazmerja, ki je nastal z dvigom zdravniških plač, poroča portal N1. Zmotilo jih je namreč, da bodo nekateri zdravniki aprila tudi z osnovnimi in izhodiščnimi plačami po zaslužku prehiteli direktorje. "To postavlja vodstva javnih zdravstvenih zavodov v povsem neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost in odgovornost delovnega mesta in so kaplja čez rob že doslej absurdne situacije," so še zapisali.

Zaradi navedenih razlogov sedaj direktorji, ki so po poklicu zdravniki, razmišljajo o odstopu, saj nimajo več namena delati na vodilnih položajih za bistveno nižjo plačo od svojih sodelavcev. O odstopu razmišljajo tudi podpisniki, ki nimajo medicinskega ozadja. Pod pismo so se podpisali 103 direktorji 77 bolnišnic, zdravstvenih domov in javnih inštitutov s področja zdravstva.

Razložili so, da je povprečni direktor slovenske bolnišnice uvrščen v 57. plačni razred, kar pomeni 4.138 evrov osnovne bruto plače. Strokovni direktor pa je uvrščen v en plačni razred nižje, osnovna bruto plača je tako 3.537 evrov. Medtem pa je povprečni strokovni direktor v 52. plačnem sistemu, kar nanaša 3.401 evrov bruto osnovne plače.

Nov plačni razred se obeta prvega aprila

S prvim aprilom pa stopi v veljavo sprememba, kjer bodo vsi v javnem sektorju dobili en plačni razred, nekateri zdravniki pa pet. Doslej je za javne uslužbence veljal plačni strop, ki je bil določen pri 57. plačnem razredu, kar pomeni, da je bil to najvišji možni plačni sistem, tudi v primeru, če bi glede na ostale določbe plačnega sistema lahko še napredoval.

Tako bodo nekateri zdravniki aprila uvrščeni v 62. plačni razred, kjer bodo imeli osnovno bruto plačo 5.035 evrov. V naslednjih letih pa bodo lahko napredovali do 66. plačnega razreda, čeprav tega do sedaj še ni. Vsak plačni razred prinaša za štiri odstotke višjo plačo od prejšnjega, pri čemer so izračunali, da bo osnovna mesečna bruto plača znašala 5.890 evrov.

"Direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih so že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najboljše medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov," so zapisali v pismu, poslanem predsedniku vlade Robertu Golobu.

Foto: Daniel Novaković/VladaRS/Flickr Danijel Bešič Loredan Robert Golob Erik Brecelj V pismu so tudi navedli, naj se tovrstna plačna nesorazmerja odpravijo do 1. aprila. Poleg tega zahtevajo tudi, da v sklopu novega plačnega stebra za zdravstvo uredi nagrajevanje direktorjev in strokovnih direktorjev, pri tem pa morajo upoštevati tudi odgovornost upravljanja zdravstvenih organizacij in sistem zaposlenih.

Nov plačni steber

Plačni sistem v javnem sektorju naj bi vlada spremenila v sistem stebrov. Trenutno sistem temelji na primerjavi med delovnimi mesti v različnih dejavnostih javnega sektorja, sedaj pa tega naj ne bi bilo več. Tako bodo direktorji v posebnem stebru skupaj s funkcionarji, zdravstveni javni uslužbenci pa naj bi bili v ločenem stebru z ostalimi uslužbenci v javnih zavodih.

Zaradi nesorazmerij med stebri se pritožujejo tudi predstavniki zdravnikov, saj to pomeni, da bodo nekateri z dvigom plače aprila zaslužili veliko več kot drugi.

Za primerjavo so pri N1 naredili izračun za zdravnika specialista, ki je uvrščen najmanj v 50. plačni razred (3.145 evrov bruto mesečno), višji zdravnik specialist pa je uvrščen najmanj v 55. plačni razred (3.826 evrov).

V sedanjem sistemu sta oba lahko napredovala le do 57. plačnega sistema. Aprila pa bo nov sistem omogočal, da lahko zdravnik specialist skočil v 62. plačni razred, višji zdravnik pa samo v 59. plačni razred, kar znaša 4.476 evrov bruto mesečno. Napredovala pa bosta lahko do 65. oziroma 66. plačnega razreda.

Slovenija Minister zaradi okvare falcona odpovedal udeležbo v Bruslju Slovenija Za Mesca bo zahteval pogojno zaporno kazen in prenehanje funkcije