Foto: Nik Rovan Tjaša Pureber To, na kar so študenti opozarjali že vrsto let, a jih pri tem nihče ni želel poslušati, je zdaj dokazano tudi z raziskavo.

Sanje o moderniziranem študiju, ki naj bi ga prinesla bolonjska reforma, so se spremenile v nočno moro, ki študente z obvezno prisotnostjo, domačimi nalogami in preveliko obremenitvijo vrača v srednjo, če ne celo osnovno šolo.

Pri tem raven znanja drastično upada. V preveč primerih je bila prenova programov videti tako, da so se dvosemestrski predmeti skrčili na enega. Ali drugače: čas, ko študenti lahko poslušajo predmet, se je prepolovil, obveznosti pa so ostale enake.

Pri čemer se je število predmetov v enem študijskem letu bistveno povečalo. Zanimiv je tudi podatek, da kljub veliki preobremenjenosti študentje še vedno delajo. Jasno je, da to počnejo zato, ker ob neustrezni štipendijski politiki brez tega zaslužka ne morejo preživeti. Če bi jim šlo le za žepnino, bi v prostih trenutkih raje počivali.

Fronte. Z vse slabšim študijem se ne želi ukvarjati nihče. Vsakokratni oblasti seveda ustreza, da univerze producirajo kadre brez kritične distance do družbe, v kateri živijo.

Bolonjska reforma namreč študentom ne da dihati, saj zaradi norenja od ene študijske obveznosti do druge ne pušča prostora za razvoj poglobljenega študija.

V trenutku, ko vlada reže sredstva za visoko šolstvo, je tako jasno, da študenti in profesorji ne morejo braniti študija v obstoječi obliki, saj je povsem neustrezen. Izziv zanje je zato, da ob obrambi dostopa do brezplačnega šolstva odprejo tudi fronto za povečanje kakovosti študija.