Zadnjih deset let je protestniške aktivnosti zaznamoval premik v samoorganizacijo, kjer nosilci protestov niso več sindikati oziroma študentske organizacije, temveč posamezniki, ki se mobilizirajo predvsem prek spletnih socialnih omrežij.

Nad ljudi z vodnim topom

Takšen primer je bila denimo zasedba ljubljanske filozofske fakultete, najbolj množično pa je to prišlo do izraza med vstajami, ki so prinesle premik protestov iz prestolnice v manjša mesta po državi. Prav med vstajami je policija uporabila do zdaj najostrejše prijeme, med drugim prvič v zgodovini vodni top in izdatne količine solzivca. Protestniške aktivnosti so bile pogosto vezane na svetovne trende in dogodke, med letoma 2003 in 2004 so bili ljudje na ulicah zaradi vojne v Iraku, s krizo pa so se po vsej Evropi in pri nas razrasli protesti proti varčevanju, nizkim plačam, korupciji, elitam in slabemu socialnemu položaju.