Država je imela maja lani na bankah 3,6 milijarde evrov, pred nekaj dnevi jih je bilo le še 1,6 milijarde. Dve milijardi smo v dobrem letu že porabili, 1,2 milijarde od preostanka pa je vezane do maja 2014.

Posojila za pol milijarde

Zato se bo treba letos zadolžiti le še za 511 milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu za finance. Za 760 milijonov evrov smo se zadolžili že v prvem polletju. Letošnja proračunska luknja je 1,2 milijarde evrov, zapade pa tudi za 1,3 milijarde evrov glavnic. Prihodnje leto bomo morali vrniti 1,4 milijarde obveznic, leta 2014 pa 1,8 milijarde evrov.

Poznavalci dvomijo, da nam bodo ta denar posodili tujci, ki so včeraj za slovensko desetletno obveznico zahtevali že 7,31-odstotno obrestno mero. “Pri psihološki meji sedmih odstotkov so za finančno pomoč zaprosile Irska, Portugalska in Grčija. Ko obrestna mera tako naraste, pomeni, da investitorji praktično ne verjamejo več, da je država sposobna svoj dolg redno odplačevati, in se takšnim državam načeloma izogibajo,” opozarja finančni analitik v NLB Skladih Rok Brezigar. “Trenutno se izjemno težko zadolžujejo pri tujcih, ker nas očitno dojemajo kot bolj tvegane in se ne želijo izpostaviti dolgu naše države,” pa meni Žiga Gregorinčič iz Alte Investa.

Država v NLB, NLB v državi

Zadnje obveznice je Slovenija izdala marca lani. “Od takrat vlada izdaja kratkoročne zakladne menice. Ob nedavni izdaji je bilo tujih investitorjev le za vzorec, večino sta pokupili NLB in NKBM, ki se pri Evropski centralni banki (ECB) zadolžujeta po izjemno nizki obrestni meri. Slovenijo torej posredno prek slovenskih bank dejansko financira ECB,” pojasnjuje Brezigar.

Superobresti, interesa ni

A kljub visokim obrestim je z našimi obveznicami izjemno malo prometa. Prek borze MTS je bilo v prvi polovici leta s slovenskimi obveznicami leta 2010 za 11,6 milijarde evrov prometa, lani pol manj, letos pa le še 1,4 milijarde evrov ali osmino prometa iz leta 2010.

“Očitno so obresti na naš dolg še prenizke, da bi bile obveznice dovolj zanimive za tuje investitorje,” pravi Brezigar. Gregorinčič pa dodaja, da so “investitorji v trenutnih razmerah zadržani do vrednostnih papirjev, ki jih ne morejo hitro prodati ob poslabšanju razmer. Zaradi tega se Slovenija trenutno izjemno težko zadolžuje tudi po visokih obrestnih merah.”

Oba sogovornika opozarjata na nujnost reform in odločnost pri sanaciji bančnega sistema, saj bi lahko le tako pričakovali, da se bodo znižale obresti na naš dolg, ki zdaj niso dolgoročno vzdržne.