Kako lahko delodajalec sploh omogoči svojim zaposlenim, da delajo od doma? Najprej mora o tem obvestiti Inšpektorat za delo. Ta niti "ne odobri niti ne zavrne obvestila o delu od doma, je o tem zgolj obveščen", pojasnjujejo. A vendar na osnovi obvestila lahko presoja o morebitnem nezagotavljanju varnega in zdravega dela, poleg tega lahko zahteva dopolnitev vloge, če iz prispelega obvestila "niso razvidni pogoji opravljanja dela, ki bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavca, ki opravlja delo od doma". Kljub temu pa obveščanje o delu od doma ne predpostavlja samodejnega nadzora Inšpektorata, za kar tudi ni predvideno kakršnokoli soglasje.

Foto: Profimedia delo od doma

Lani skupaj 6 kršitev

V letu 2017 so tako o delu od doma prejeli 1379 obvestil, v 2018 malo manj, 1344, število pa je lani nekoliko poskočilo, na 2061. Kaj pa kršitve? "V letu 2019 smo ugotovili 6 kršitev, ko delodajalec Inšpektorata ni obvestil o delu od doma, ter eno, ker delavec dela od doma ni imel opredeljenega v pogodbi o zaposlitvi," pravijo. Prejšnja leta je bilo kršitev še manj, leta 2017 le dve in leta 2018 skupno tri.

Boljši rezultati, večja pripadnost podjetju

Gašper Kleč iz zaposlitvene agencije Manpower pravi, da število primerov dela od doma iz leta v leto narašča, saj koristi tako delavcu kot delodajalcu: "Prednosti tovrstnega dela so predvsem v povečani motivaciji zaposlenih, njihovi večji fleksibilnosti in tudi boljšem sodelovanju, saj taka oblika delavcu lahko precej poenostavi življenje - ni dnevne vožnje na delo in s tem povezane izgube časa, manj stresa - hkrati pa lahko tudi delodajalcu prinese boljše rezultate in poveča pripadnost podjetju." 

Foto: Saša Despot gneča na ljubljanski obvoznici

Delo od doma omogočajo nove tehnologije

Kleč verjame, da bo število zaposlenih, ki delajo od doma, z leti naraščalo. "Čedalje več delodajalcev delo od doma omogoča in v določenih primerih tudi spodbuja," poudarja – bodisi celoten bodisi le določen del delovnega časa, recimo nekaj dni na teden. Pomemben faktor predstavlja tudi razvoj tehnologije in komunikacijskih sistemov, ki takšne oblike dela olajšajo.
"V tujini je to razširjena in priljubljena oblika dela. Sploh nove oblike delovnih mest, ki zahtevajo uporabo sodobnih tehnoloških in komunikacijskih orodij, omogočajo, da se lahko čedalje več delovnih mest oziroma dela opravlja od doma," še doda Kleč.

Fleksibilnejši delovni čas

Nina Mihoci iz zaposlitvene agencije Adecco se strinja, da je delo od doma pogojeno z iskanim profilom zaposlenega. "Delo od doma je prisotno in zaželeno v poklicih kot so komercialist, tržnik, analitik, itd., kjer lahko posamezniki svoje delo opravljajo nemoteno in dostopajo do vseh informacij kar preko računalnika ali telefona. Vsekakor pa v Sloveniji še zmeraj prevladujejo zaposlitve, ki take oblike dela ne omogočajo (proizvodnja, trgovina, itd.)," pojasnjuje in doda, da se globalni trendi usmerjajo predvsem v bolj fleksibilen urnik dela. "V prihodnosti lahko pričakujemo porast dela od doma, co-shared pisarn in dela po fleksibilnem delovnem času," napoveduje.

Foto: Profimedia izgorelost mladi delo zaposlitev
(Pre)malo oglasov

“Dandanes se fleksibilnim oblikam dela v širši javnosti pripisuje vedno večji pomen. Slednje se kaže tudi v tem, da se vedno več delodajalcev in zaposlenih odloča za delo od doma. Seveda pa taka oblika dela pride v poštev zgolj pri delih, ki so individualna in od zaposlenega ne zahtevajo fizične prisotnosti na delovnem mestu," pravi Neja Grošelj iz zaposlitvene agencije Kariera in doda, da v tem kontekstu večinoma govorimo o delih, kjer delavec za opravljanje dela na primer potrebuje zgolj računalnik, saj se vsa potrebna komunikacija s podjetjem, strankami in drugimi deležniki lahko opravi preko spleta ali telefona. 

A čeprav govorimo, kot trdi Grošljeva, o porastu dela od doma, to zelo redko zasledimo že v oglasih za delovna mesta.

"Velikokrat se zgodi, da se delodajalec in zaposleni za to odločita po podpisu pogodbe oziroma med samo zaposlitvijo," pojasnjuje Neja Grošelj, zakaj te oblike dela iz oglasa niso razvidne. Obenem meni, da je več takih podjetij, ki delo od doma omogočajo nekajkrat na mesec kot pa takih, ki bi delo od doma omogočali konstantno, oziroma bi zaposleni delo opravljal izključno od doma. 

Pritisk mlajših generacij

Grošljeva izpostavi tudi, da takšne oblike dela predstavljajo idealno zaposlitev za ljudi, ki morda zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo opravljati dela iz pisarne, za ljudi, ki imajo doma osebo, za katero morajo skrbeti ali pa jim morda delo v hektičnem vsakdanu predstavlja težavo. Predvideva, da se bodo trendi še stopnjevali in širili med podjetja, kjer zaposlenim dela na domu še niso omogočili. Poleg tega je opazen tudi pritisk mlajših generacij, ki težijo k fleksibilnim oblikam dela. "In podjetja se bodo morala, v kolikor se še niso, tem trendom tudi prilagajati. Seveda tukaj lahko govorimo zgolj o podjetjih, katerih delovna mesta, npr. programer, ne zahtevajo fizične prisotnosti zaposlenega," doda Grošljeva.

Foto: Profimedia Računalnik
Delo bo ovrednoteno glede na učinke

Tanja Šket, direktorica zaposlitvene agencije Atama, podobno pričakuje, da bo v prihodnosti ravno zaradi digitalizacije in globalizacije ter stremenja k večanju učinkovitosti in produktivnosti dela od doma vedno več. "Seveda ostajajo delovna mesta, kjer to ni mogoče, vse več pa je takšnih, ki stalne prisotnosti v pisarni oziroma na delovnem mestu ne zahtevajo. Tudi zaposlenim prihranek časa pri vožnji na delo in lastno razporejanje delovnega časa prinaša zadovoljstvo. Tista podjetja, ki si to lahko privoščijo, bodo delo od doma spodbujala, seveda pa v tem primeru delo ne bo več ovrednoteno s prisotnostjo, ampak z učinki," napoveduje in dodaja, da imamo tudi več podjetij iz tujine, ki zaposlujejo slovenske delavce, ki delajo od doma.

"Prav tako tujina ponuja možnost dela od doma po potrebi, kadar se zaposleni soočajo z omejitvami, ki bi jih prineslo delo v pisarni (prepozno dvigovanje otrok iz šole, odsotnost partnerja, slabo počutje). Seveda pa se moramo v Sloveniji najprej otresti občutka, da če bomo delavcu omogočili delo od doma, ne bo nič delal," še poudari Tanja Šket.

"Delo izven pisarne je zelo dobro sprejeto"

V podjetju A1 Slovenija recimo omogočajo delo izven pisarne, a pripomnijo, da to ne pomeni izključno le delo od doma. "Delo izven pisarne je omogočeno vsem, ki jim delovni proces to omogoča in mu vodja to predhodno potrdi. Zaradi narave dela tega ni možno omogočiti prodajnim svetovalcem ter svetovalcem v klicnem centru. Delo izven pisarne smo omogočili znotraj fleksibilnega delovnega časa in ga imamo opredeljenega v internem pravilniku, kjer je podrobneje razloženo kdo, kdaj, na kakšen način lahko koristi ta način dela," razložijo in dodajo, da je delo izven pisarne sicer med zaposlenimi zelo dobro sprejeto. "Največkrat ga koristijo, da lahko v bolj mirnem okolju, brez sestankov, opravijo naloge, ki zahtevajo večjo zbranost. Možnost dela izven pisarne je zelo pozitivno sprejeta tudi pri iskalcih zaposlitve in sodelavcih, ki se nam na novo pridružijo," opažajo. 

Foto: Profimedia Pametni telefon

Od doma lahko delajo tudi javni uslužbenci

Tudi na nekaterih ministrstvih je možno delo od doma. Na Ministrstvu za javno upravo denimo od doma dela 36 javnih uslužbencev. "Javni uslužbenec, ki želi opravljati delo na domu, poda vlogo neposrednemu vodji, ta pa poda mnenje, ali se z delom od doma strinja, in sicer z vidika delovnega procesa. V primeru, da se neposredni vodja strinja, vodja notranje organizacijske enote posreduje predlog Službi za kadrovske zadeve, ki po soglasju generalnega sekretarja uredi vse potrebno za opravljanje dela na domu," razložijo potek ureditve dela od doma. Dodajajo pa, da se zaradi narave dela tovrstna praksa ne uporablja za vodje notranjih organizacijskih enot ministrstva. 

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport lahko delo od doma trenutno opravlja 16 javnih uslužbencev. "Pri tem gre za različni časovni obseg opravljanja dela na domu – praviloma do dva ali tri dneve tedensko," pojasnjujejo. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja dela na domu, pa so z javnimi uslužbenci urejene s sklenitvijo aneksov k pogodbam o zaposlitvi, dodajajo. Večinoma lahko od doma delajo tisti javni uslužbenci, ki opravljajo pisarniško delo in lahko tako od doma delo opravljajo s pomočjo informacijske tehnologije.

Na Ministrstvu za okolje in prostor od doma dela 16 uslužbencev, poleg tega jih 7 dela od doma na Direkciji RS za vode, na Agenciji RS za okolje pa en uslužbenec od doma dela 4 ure (4 ure dela v službi), dva uslužbenca imata vlogo v postopku. Na Geodetski upravi RS od doma dela en uslužbenec. 

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa dela od doma ne opravlja nihče od zaposlenih. 

Internet Polovica staršev preverja zgodovino uporabe na otrokovih napravah Promo Kako zanesljivo do ustreznega računalnika?