Problematika dostojnega dela je v Sloveniji izjemno aktualna, je poudaril prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

"Dostojno delo je pomembna vrednota, ki mora biti prisotna v EU in pri nas, a se, žal, pogosto od nje oddaljujemo," je dejal. Po njegovi oceni so ta trenutek v ospredju številke in bilance, medtem ko se na delavca oz. na to, kako dela in kako se počuti, pogosto pozablja, je dodal.

Dostojno delo le iluzija

Dostojno delo, pod katerega spadajo varovanje zdravja na delovnem mestu, redno plačevanje socialnih prispevkov, dostojna plača, spoštovanje delavca in ustrezna zaščita njegovih pravic s strani pravne države, je za mnoge, zlasti mlade, ki delajo v prekernih oblikah dela ali za določen čas, nedosegljiv ideal, iluzija, je ocenil Semolič.

Poleg tega je bil znova kritičen, ker se krizo v EU in v Sloveniji rešuje tako, da grehe kapitala in tajkunov plačujejo tisti, ki živijo samo od svojega dela ali pa so celo brezposelni.

EU, ki ob tem pošilja sporočila državam članicam, da morajo biti pozorne do vloge sindikatov, socialnega dialoga in socialnih pravic, je zato očital "hinavščino".

Skrbi ga tudi, ker je v Sloveniji poleg krčenja socialne države vse več delodajalcev, ki zakonodajo spoštujejo le toliko, "kolikor je v njihovem ekonomskem interesu". "Le tako si lahko razlagamo primere, da so nekateri delavci plačani 1,6 evra na uro," je opozoril.

Izpostavil je tudi nedavno odpoved dveh kolektivnih pogodb dejavnosti, kar naj bi vodilo v krčenje in celo ukinitev določenih delavskih pravic, kot so plačan odmor za malico, povračilo potnih stroškov, dodatek za delovno dobo in ustrezna minimalna plača.

Delodajalci proti sindikatom

Semolič je spomnil še, da je poudarek letošnjega mednarodnega dne dostojnega dela na pravici do sindikalnega organiziranja na vseh ravneh. "To sporočilo je v Sloveniji še kako aktualno," je ocenil.

V Sloveniji je namreč po njegovih besedah vse več primerov, ko delodajalci zelo agresivno nastopajo proti tistim, ki bi se radi sindikalno organizirali, grozijo jim celo z odpuščanjem. Posledično se jih vse več v sindikate včlanjuje na skrivaj.

"Del delodajalcev se obnaša, kot da ne sprejeme, da je pravica do sindikalnega organiziranja pomembna pravica, zapisana v naši ustavi in v konvencijah Mednarodne organizacije dela," je povedal prvi mož ZSSS. "Sindikate jemljejo kot oviro, da bi dosegli svoje podjetniške cilje, kar je povsem zgrešeno," je bil oster.

Delavci brez sindikatov na "prepihu"

Poudaril je še, da so delavci in sindikati v teh časih nesporno šibkejši člen, saj nimajo tiste moči, ki jo ima kapital. Delavec, ki ni sindikalno organiziran, pa je na "totalnem prepihu". "In to nekateri delodajalci očitno vedo in zato nastopajo proti svobodnemu sindikalnemu organiziranju," je pristavil.

Na vprašanje, v katerih podjetjih se to dogaja, je odgovoril, da je strah, da bi ti delavci že "jutri" izgubili delo, tako velik, da podjetij ne sme imenovati.