"Podjetja se vse bolj poslužujejo prekernih delavcev, namesto da bi sklepali klasične pogodbe," ugotavljajo raziskovalci, ki so proučevali agencijsko delo migrantskih delavcev, ki prihajajo iz držav izven Evropske unije. Podjetja prednosti vidijo v tem, da lahko število delavcev prilagajajo nihanju naročil. Raziskovalci opozarjajo, da tako na račun delavcev, ki dobijo malo denarja in živijo v stalni negotovosti, zvišujejo dobiček.

Delavci na klic

Agencijski delavci imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z agencijo, a delo opravljajo za druga podjetja. Takšno delo posredujejo registrirane agencije. Analiza Socialnega centra Rog razkriva tudi številne podizvajalce, ki za posredovanje niso registrirani, a to v praksi delajo. Pri njih "delavec pogosto šele dan prej izve, ali in kdaj bo naslednji dan delal", ugotavljajo. Če za delavca ni dela, ne dobi plačila. "Ko pa delo je, se zgodi, da mora delati krepko dlje od osem ur na dan, tudi več izmen zapored." Podjetja, ki najemajo delavce od podizvajalcev, imajo v lasti stroje, dajejo navodila za delo, delavce izobražujejo in nadzirajo. A raziskovalci ugotavljajo, da ta podjetja do delavcev nimajo nobenih obveznosti, ki bi izhajale iz delovnega razmerja.

Hočejo zdrave in mlade

Večina agencijskih delavcev opravlja manualna dela. Delajo od nekaj tednov do mesecev. Običajna je preizkusna doba, "v kateri lahko agencija da odpoved brez posledic. Pri enomesečni pogodbi je to 14 dni." Agencijski delavci in tisti, ki so neposredno zaposleni v podjetju, naj bi bili enakopravni, a se v praksi med njimi kažejo razlike. Po besedah teh delavcev agencije pogosto dajejo prednost zdravim in mladim. Agencija sicer nosi strošek bolniških. "Zaradi kratkih pogodb je precejšnja verjetnost, da se delavcu na bolniški izteče pogodba o zaposlitvi, agencija pa se ne odloči za podaljšanje," pravijo v raziskavi. Opažajo, da morajo delavci pogosto sami plačati začetni zdravstveni pregled, čeprav bi ga morala agencija.

Eno zakon, drugo realnost

Če agenciji delavcu ne uspe najti dela, bi mu morala vseeno izplačati vsaj 70 odstotkov minimalne plače. Nekdanji zaposleni pri eni od agencij pravi, da je od informiranosti in zavzetosti delavca odvisno, ali bo to nadomestilo dejansko dobil. "Pogosto jih poskušajo prepričati, da nimajo pravice do plačila ali da jim ga ne morejo plačati. Obljubljajo jim, da jim bodo čim prej našli novo napotitev, in jim svetujejo, naj počakajo," dodaja. V praksi je pogodba o zaposlitvi pogosto sklenjena zgolj za obdobje, ko imajo naročnika.

Plače nizke, a vsaj redne

Agencijsko delo je za migrante pogosto rešitev, saj dovoljenje za bivanje obdržijo le, če so zaposleni. "Pri marsikomu to pretehta pred morebitnimi negativnimi dejavniki, kot so razmeroma majhna plačila, nenehno menjanje delovnega okolja in kratkotrajne pogodbe," pravijo proučevalci. Ugotavljajo, da migranti agencij ne dojemajo le negativno. Številni so prej delali v gradbeništvu, kjer plač in prispevkov niso dobivali redno, delali so v slabih pogojih. "Pri agencijah ni tako. Plače so nizke, a redne. Prav tako plačujejo prispevke. Delajo osem ur na dan, nadur praviloma ni," ugotavljajo. Vseeno delavci opozarjajo, da ne vedo, koliko za njihovo delo dobi agencija, težko se organizirajo in borijo za pravice, ki jim pripadajo po zakonu.