V Helli Saturnus Slovenija, kjer izdelujejo avtomobilske žaromete, izsiljujejo agencijske delavce, trdi nekdanja delavka v podjetju. Če ne želijo delati po 16 ur na dan, jim grozijo, da jim ne bodo podaljšali pogodb; te se namreč podpisujejo vsak mesec.

V Helli Saturnus vse očitke zavračajo. Direktor Christof Droste, ki ga je Združenje Manager pred dvema tednoma razglasilo za managerja leta 2011, pravi, da tako redno zaposleni kot agencijski delavci delajo osem ur na dan, in sicer v štirih izmenah.

“Nad nami črn oblak”

“Pritisk je bil tak, da je bilo zelo težko reči ne. Podaljševanje pogodb – to je bil en črn oblak, ki je visel nad nami,” nadaljuje nekdanja agencijska delavka.

Po njenih besedah v podjetju precej najemajo Bolgare, ki so bolj pripravljeni delati po 16 ur kot domači delavci, tudi ponoči. “Najmanj dvakrat na teden delajo po 16 ur in potem nas, ki imamo doma družine, lažje izsiljujejo,” pravi.

“Tudi deset minut prej, preden bi morali domov, so prišli in rekli, da moramo podaljšati za osem ur. Nečloveško. Tako da je res, da smo delali tudi po 16 ur,” potrjuje še drugi nekdanji agencijski delavec.

“Nič ni bilo počitka. Naslednji dan smo morali spet priti,” pojasnjuje in dodaja, da če je začel delati denimo ob 14. uri, je moral naslednji dan priti prav tako ob 14. uri, čeprav je delo končal šele ob 6. uri.

Dvojne evidence niso redke

Zakonsko to ni dovoljeno, pa je jasen Andrej Zorko, pravnik pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Kot pojasnjuje, se s 16-urnim delom zaradi utrujenosti povečuje možnost poškodb. Delavec pa ima tudi po zakonu o delovnih razmerjih pravico do najmanj 12-urnega počitka.

Zorko delavcem sicer svetuje, naj obvestijo inšpektorat za delo, a hkrati priznava, da delodajalci velikokrat vodijo dvojne ali trojne evidence ur.

“Eno dejansko, za obračun plač, eno pa za inšpektorje. In če se inšpektor najavi in naroči, naj mu v podjetju pripravijo evidence delovnega časa, je vsakemu delodajalcu popolnoma jasno, kaj bo hotel videti. Zato mu bodo dali v podjetju knjigo, iz katere bo videti, kot da je vse v najlepšem redu, v praksi pa ni tako,” poudarja Zorko.

Z inšpektorata za delo sporočajo, da letos v Helli še niso opravili nadzora, v zvezi s kršitvami delovnopravne zakonodaje v tem podjetju pa tudi niso prejeli nobene prijave.

Posojali bi, a niso registrirani

Nasvet. “Delavci morajo pri agencijah paziti na enake zadeve kot pri drugih delodajalcih,” svetujejo na ministrstvu za delo. V njihovi pogodbi mora biti poleg tega navedeno, da bodo delali pri drugih uporabnikih, pisno pa morajo biti obveščeni še o pogojih dela ter pravicah in obveznostih, opozarjajo na ministrstvu.

Letos že 38 kršitev

Inšpektorat za delo je lani odkril 55 kršitev v zvezi z delom prek agencij, letos do konca avgusta pa 38. Letos je bilo največ kršitev takih, da so podjetja posredovala delavce drugim podjetjem, pa za posredovanje dela niso bila registrirana. Po podatkih ministrstva je za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu registriranih 206 agencij.

Koliko delavcev dejansko dela prek agencij, pa očitno ni natančno znano. Na ministrstvu so našteli več kot 12 tisoč agencijskih delavcev, na statističnem uradu pa približno pol manj.