Ločeno zbiranje odpadkov je zoprno, zamudno in nehvaležno početje. V stanovanju, kjer praviloma primanjkuje prostora, imamo posodo za embalažo, steklo, papir, mešane odpadke, biološko razgradljive odpadke ter posodice za nevarne odpadke, kot so zdravila ali baterije. Iz bioloških odpadkov smrdi. Zaradi majhne luknje v nekaterih zabojnikih za steklo, papir ali embalažo pa praznimo vrečo odpadkov celo večnost. Poleg tega potrebujemo veliko časa in potrpljenja, da preberemo navodila ločevanja in spoznamo, kam spada kakšna smet. Zakaj? Ker smo okoljsko ozaveščeni, moderni, izobraženi in pika. Nič dodatnega denarja, nič ugodnosti, le lažja vest, manj prostora v kuhinji in manj časa za poležavanje.   
 
Denar. V ljubljanski snagi ugotavljajo, da jim še v nobeni državi ni uspelo zagotoviti stoodstotnega ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov. Zaradi mnogih nevšečnosti z ločenim zbiranjem in številnih brezbrižnežev ne moremo popolnega ločevanja pričakovati niti pri nas. Poleg doslednega nadzora in kaznovanja bi bilo treba spreminjati tudi številke na položnicah. Odlaganje mešanih odpadkov bi morali plačevati tako kot vodo, elektriko, telefonske pogovore in gorivo. Več bi bilo mešanih odpadkov, višji bo račun konec meseca. Varčni bi tako ločevali, brezbrižni plačevali, podjetja pa bi za dobro plačilo poskrbela za sortiranje mešanih odpadkov. Ločevanje bi bilo še naprej zoprno, a vsaj plačano delo.