Zakon predvideva, da lahko Slovenija sprejme ukrepe za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin, zahteva geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za dajanje GS-rastlin na trg in prepove pridelavo GS-rastlin na celotnem ozemlju ali delu ozemlja RS za odobrene GS-rastline, če prejšnja zahteva ni bila upoštevana.



Ti ukrepi se sprejmejo, če bi bila pridelava GS-rastlin v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske ali okoljske politike ali politike prostorskega načrtovanja ali če bi pridelava GS-rastlin povzročala nepremostljive ovire ali dodatna bremena (npr. finančna) pri izvajanju prej naštetih politik.

Ukrepi za omejitev ali prepoved pridelave GS-rastlin se lahko sprejmejo tudi, če bi imela njihova pridelava negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo, gospodarstvo ali lokalno samoupravo, če je ali bi lahko bila v nasprotju z zagotavljanjem javnega reda, zlasti če je ogroženo neovirano uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti po ustavi in zakonih.




“Zakon ščiti Slovenijo”

“Zakon ščiti slovenski prostor, da nanj ne pridejo GS rastline in se tu razvijajo,” je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal minister za kmetijstvo Dejan Židan. Hkrati je poudaril, da zakon vendarle potrošnika ne varuje v smislu, da GSO ne bi bilo v prehranskih produktih.

“Potrošnik je tisti, ki mora biti pozoren, ali je v prehrani, ki jo kupi, GSO surovina, kar mora biti jasno navedeno na deklaraciji,” je povedal Židan in dodal, da natrgu sicer takšnih izdelkov trenutno ni, z izjemo ene izmed čokolad, “kjer pa je jasno navedeno, da vsebuje GSO”.

Ravno tako potrošnik za zdaj še ni seznanjen, ali je krma, s katero so hranili živali, katerih meso je na trgovskih policah, vsebovalo GSO. Na deklaraciji tega ne piše. Minister je pojasnil, da je ta del še v procesu razprave na evropski ravni. “Pol držav se strinja, da tega ni potrebno navajati na deklaracije, pol držav vztraja, da bi podatek moral biti naveden. Slovenija je med slednjimi,” je povedal Židan.

Zakon podprt tudi v javni razpravi

Javna razprava glede zakona je trajala mesec dni. “Dobili smo 106 mnenj, pri čemer jih je bilo 97 mnenj podpore,” je poudaril Židan in dodal, da so na ministrstvu organizirali tudi javno tribuno o zakonu, in na tej tribune je ravno tako večina zakon podprla.

Židan je še poudaril, da so ministri, ki so odgovorni za prehrano znotraj Evropske unije, izrazito kritični do GSO, pri čemer je izpostavil, da evropska agencija za varno hrano kot glavne upošteva študije, ki jih predložijo korporacije. “Poleg tega pa te študije temeljijo na učinkih, ki so merjeni v kratkem obdobju, torej ne temeljijo na dolgoročnih učinkih,” je poudaril Židan.

Pri tem je spomnil na primer ene izmed analiz, ki je pri laboratorijskih podganah pokazala, da so ob zauživanju GSO živele še 90 dni. “Naš cilj pa je, da ljudje ne živimo 90 dni, pač pa vsaj 90 let.” 

PREBERITE TUDI: 

• Borut Bohanec: Gensko spremenjena hrana je bolj zdrava od ekološko pridelane