Borut Bohanec: Gensko spremenjena hrana je bolj zdrava od ekološko pridelane

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
V trgovini bi izbral gensko spremenjen paradižnik, a te možnosti nimam, pravi eden od najglasnejših zagovornikov gensko spremenjene hrane pri nas. "Ljudje mislijo, da ekološki kmetovalci ne uporabljajo škropiv, a to ni res," trdi.
Oglej si celoten članek

Začniva z aktualnim dogajanjem. V evropskem parlamentu so ta teden prestavili razpravo o trgovinskem sporazumu (TTIP) z Združenimi državami Amerike (ZDA). Eno od vprašanj, ki ga ta načenja, je tudi odpiranje evropskega trga za hrano, torej tudi gensko spremenjene organizme (GSO), iz Združenih držav. Koliko je v tej debati populizma in koliko je prisotna znanost? 

Ko gre za področje prehrane, je v debati o TTIP žal veliko pretiravanja. Gensko spremenjena hrana je v severni in južni Ameriki stalnica zadnjih dvajset let, dejstvo je, da so GSO stalnica tudi v Evropi, le da to velja za krmo. 

Pri odrekanju sodobni tehniki se prek noči ne bo zgodilo nič dramatičnega, razlike se pokažejo na daljše obdobje. ZDA se v Evropi bojimo tudi zato, ker so po zaslugi genske tehnologije v kmetijstvu uspešnejši in konkurenčnejši kot mi.

Foto: Anže Petkovšek Borut Bohanec

ZDA se že od začetka drži načela, da preverijo končen izdelek, ne pa metode s katero je bil organizem požlahtnjen – to je glavna razlika med Evropo in ZDA. 

Odgovore na vprašanje ali je s to hrano kaj narobe, najdete pri vseh najpomembnejših znanstvenih institucijah, pa tudi državnih regulatornih organih vključno z evropskimi– vsi po vrsti zagotavljajo, da ta hrana na noben način ni škodljiva. Sam trdim, da je kvečjemu obratno – ta hrana je bolj zdrava od običajne. 

Zakaj? 

Že prva generacija GSO, ki so na poljih in od katerih imajo koristi predvsem kmetje, ima nekatere lastnosti, ki jih rastline sicer nimajo. Če so odporni na škodljivce, jih ni treba škropiti z insekticidi, če so odporni na herbicid, pa so odporni na tistega, ki je okolju prijaznejši. 

Obstajata pa že druga in tretja generacija GSO, ki pa so bolj usmerjene k potrošnikom. Izpostavil bi nekaj vrst olja, ki so zdravju bolj prijazna, ta so v ZDA že na tržišču, v Evropi še ne. Če ne bi bilo tako stroge regulacije, bi bilo teh izdelkov na trgu veliko več. 

Koliko je teh izdelkov na trgovinskih policah po svetu?

Foto: Žurnal24 flavr savr paradižnik

Na trg prihajajo počasi. Zadnja dva, ki sta bila v ZDA dana na trg, sta jabolko, ki ne potemni, ko ga prerežeš ter krompir, ki ob cvrtju ne tvori strupenih snovi in se ne obtolče. Izpostavljam ju zato, ker sta ju na trg dali dve zelo majhni podjetji z le peščico zaposlenimi. Velike korporacije pa želijo ta mala podjetja zrniti s tega tržišča. 

Nekaj teh izdelkov je bilo tudi 'politično' umaknjenih, recimo paradižnik Flavr Savr. To je bila prva gensko modificirana rastlina na trgu, spremenjena pa je bila tako, da so paradižnik lahko utrgali zrel pa se vseeno ni omehčal na poti do kupca. 

Kmalu po tem je podjetje, ki ga je izdelovalo, kupil Monsanto, največje biotehnološko podjetje na svetu, in jo nehal tržiti. Menim, da zato, ker bi lahko ljudje spremenili mnenje do GSO, saj bi se lahko sami prepričali, da je ta paradižnik pač boljši. Na tak način se vzdržuje nenehen strah pred GSO.  

Zakaj je debata okoli te hrane tako nejasna, ljudje so zmedeni, ne vedo komu naj verjamejo? 

S hrano je ljudi zelo lahko strašiti. Prav ta tehnologija se že leta uporablja v medicini, pa se nihče ne razburja. Uporablja se v encimih, ki jih uporabljamo tudi v hrani, pa se o tem ne govori. V vseh trdih sirih denimo najdete encim, ki je proizvod gensko spremenjene bakterije. Uporablja se tudi v pralnih praških in tako naprej. 

Foto: EPA greenpeace gso

Skratka, te stvari so med nami že zelo dolgo, kot rečeno pa se s hrano ljudi lahko lažje straši. Korporacijam – velikih je okoli deset, recimo Dow, Monsanto, Syngenta, Basf – ta strah odgovarja, saj imajo na tržišču monopol. Za dobiček je monopol odlična stvar. Povsem na začetku še v 80ih letih so multinacionalke pritiskale na vlade, naj čimbolj zaostrijo pravila sproščanja, kar jim je tudi uspelo. Zato danes večinoma po nepotrebnem prihod nove sorte na trg stane tudi 30 milijonov evrov. Tega pa si majhna podjetja ne morejo privoščiti. Bolj kot se ljudje bojijo, bolj države zaostrujejo pravila, mala in inovativna podjetja pa težje prodrejo na tržišče. 

Negativni kampanji so se kasneje priključili še številni drugi. Okoljevarstvenim organizacijam je zelo enostavno prodajati strah glede GSO – ljudje se jedrske energije pač ne bojijo več tako kot včasih. 

Potem so tu še potrošniške organizacije in politiki. Gre za začaran krog. Politika pravi, da bo ljudi branila pred temi 'grozotami', če bo izvoljena, hkrati pa tem organizacijam, ki so zelo močne, daje denar ali pa davčne odpustke. Razpolagajo torej z milijoni evrov, ki jih vlagajo v propagandno vojno. Interesov, da se strah ne pomiri, je torej veliko. 

Veljate za enega redkih znanstvenikov, ki se javno izpostavlja z zagovarjanjem GSO? Zakaj tudi drugi ne stopijo v ospredje? 

Nisem več osamljen. Javno smo se v preteklosti sicer izpostavljali trije, štirje. A če pogledate naš poziv vladi, ki smo ga poslali pred kakšnim mesecem, so se pod dokument podpisali vsi vodilni znanstveniki s tega področja. Zelo jasno smo povedali, da je treba z manipulacijami končati.   

Imate kakšne težave, ker ste tako glasni, ko gre za promocijo GSO? 

Niti ne. Pred leti se nama je s kolegico zgodila medijska diskreditacija, češ da sva nemogoča profesorja. A mislim, da sva večino prepričala, da je šlo za obrekovanje. 

S čim konkretno se na fakulteti ukvarjate? 

Z množico različnih raziskav, relativno majhen delež je namenjen genskim transformacijam. Razvijamo številne nove biotehnološke postopke, precejšen del ekipe dela raziskave s hmeljem, skupina, ki jo vodim jaz vodi raziskave pri zelju, oljnih bučah in čebuli.   

Tudi za trg? 

S klasičnimi postopki žlahtnjenja da. Ker na tržišče ni mogoče prodreti s sodobnejšimi velja v Evropi neke vrste samocenzura. Zato je tudi pri nas metoda genske transformacije manj uporabna, kot bi lahko bila.

Kolegi z inštituta za biologijo so že pred 20 leti delali raziskave na transformacijah za odpornost na viruse pri krompirju. A so se s tem aplikativno nehali ukvarjati, ker je bilo jasno, da nikakor ne bodo uspeli doseči tržišča. Če bi v teh 20 letih to postala običajna metoda, bi izkoreninili vse virusne bolezni pri kmetijskih rastlinah. Še pomembneje, znebili bi se tudi alergenov v hrani – če veš kateri gen povzroča alergijo, ga namreč lahko izključiš. 

Veste, znanost se razvija ne glede na javno mnenje. Za Eifflov stolp denimo trdijo, da bi ga z današnjim znanjem zgradili s štirikrat manj železa. Tudi mi bi lahko posege na rastlinah opravili mnogo uspešneje kot v preteklosti, žal pa ravno te najuspešnejše metode ne smemo uporabljati.

To je približno tako, kot če bi rekli na IT področju rekli, da so elektronke sprejemljive, tranzistorji tudi, mikrovezja pa ne več. Zakaj je to dobra primerjava? Ker si niti predstavljati ne moremo, čemu vse se odrekamo. Si predstavljate česa vse ne bi bilo, če razvoja od tranzistorja naprej ne bi dovolili ... 

Foto: Anže Petkovšek Borut Bohanec

Zakaj je politika tako proti GSO? 

Minister je zelo jasno povedal: Jaz sem proti, ker je večina ljudi proti. Saj ga povsem razumem, a če bi bil državnik, bi se potrudil, da bi razpravo uravnotežil in tudi znanosti dal možnost, da kaj pove. Žal je izbral preprostejšo pot.   

Toda večina ljudi se že samega izraza genski inženiring boji, sliši se kot nekaj iz Jurskega parka ... 

Ja, res je. A mislim, da bi se javno mnenje spremenilo s proizvodi. Nam so pravico do izbire odrekli. Če bi imeli potrošniki možnost izbire, bi se njihovo mnenje gotovo spremenilo. Zdaj pa ljudje o tem samo poslušajo – večina stvari, ki jih slišijo seveda nima znanstvene podlage – osebne izkušnje pa nimajo. Tako kot pri elektronkah in tranzistorjih – če ne bi imeli izkušenj s pametnimi telefoni in računalniki, pač ne bi vedeli, kaj vse zamujamo. 

Pri vsem tem pa je zanimivo, da je Slovenija velika uvoznica GSO. Iz severne in južne Amerike pride v koprsko pristanišče vsako leto 300 kilogramov gensko spremenjene soje na Slovenca. Malce smešno je, da smo striktno proti tej hrani, hkrati smo tako veliko uvozniki. 

Pravite, da bi se z možnostjo izbire spremenilo javno mnenje. Če bi imeli na trgovinski polici na izbiro gensko spremenjen paradižnik in ekološko pridelanega, za katerega bi se odločili? 

Ekološko pridelanega nikoli ne kupim. 

Zakaj ne? 

Foto: Profimedia Škropljenje

Ker ni ekološki, vem kako ga pridelajo. Ker uporabljajo način pridelave iz 19. stoletja, uporabljajo denimo le hlevski gnoj ali pa neprečiščena rudninska gnojila, kar je katastrofa, saj je v njih lahko tudi kadmij. Uporabljajo tudi škropiva, ki še zdaleč niso ekološka. Ljudje mislijo, da ekološki kmetovalci ne uporabljajo škropiv, a to ni res. Obstaja dolg seznam ekoloških škropiv, če pa jim gre res slabo, država z izjemami odobri tudi običajna. Če pogledamo statistiko odpoklicev živil, pride na eno običajno živilo štiri do osem ekoloških. 

Morda se spomnite, pred nekaj leti je v seveni Nemčiji umrlo nekaj deset ljudi, več tisoč pa je bilo hudo bolnih. Nekaj časa so namigovali, da so okužbo povzročile španske kumare, končne ugotovitve pa so pometli pod preprogo. Zastrupitev so namreč povzročili ekološko pridelani kalčki. 

Torej bi v trgovini kupili GSO? 

Seveda, ampak ga ne morem. Pa nisem edini, poznam veliko ljudi, ki bi to poizkusili. Ljudje smo pač radovedni. 

Pa se lahko spreminjanje genov na kakršen koli način izrodi? Lahko vpliva na človeka? 

(Smeh) Glejte, vsak, ki poje sladki krompir, poje gensko spremenjeno rastlino. Pred približno dvema mesecema so odkrili, da se je po naravni poti pred sedem tisoč leti spremenil z isto bakterijo, ki jo uporabljamo v laboratorijih. Vsebuje nekaj bakterijskih genov vnešenih z gensko transformacijo. Ljudje smo ga po naključju odbrali, ker je bil pač boljši. Že sedem tisoč let torej jemo gensko spremenjen krompir. 

Glede vpliva na človeka pa naj povem, da imamo ljudje 145 genov, ki smo jih prejeli s tako imenovanim horizontalnim transferjem – torej do nas niso prišli prek nasledstva, ne vemo pa še kako se je to zgodilo. Horizontalni transfer genov (torej genske transformacije) med sorodstveno nepovezanimi živalmi so prvi odkrili slovenski znanstveniki. To torej ni nekaj novega, to obstoja od nekdaj, znanstveniki smo postopek le izkoristili v korist človeka.   

Kaj bi bilo, če genskega inženiringa na področju prehrane ne bi uporabljali? 

Kot rečeno, ne vemo, kateri inovativni novi proizvodi bi lahko s to pomočjo nastali. Polovica bioloških zdravil danes nastane s pomočjo genskega inženiringa, pa še na tem področju so produkcijski organizmi živalske celice, kar zelo podraži proizvodnjo.

Foto: EPA GSO Pri Novi Gorici sta recimo želela kolega iz Vidma narediti poskus z rižem s katerim bi proizvajali zdravilo za Gaucherjevo bolezen. Država jima poskusa ni odobrila. Slovenska zdravstvena blagajna za zdravljenje okoli 25 bolnikov s to boleznijo nameni približno milijon evrov. Ta cena bi padla vsaj za desetkrat, če bi bil proizvodni organizem riž, ne pa hrčkove celice v bioreaktorju. 

Je še kakšno področje, kjer bi lahko bil genski inženiring koristen? 

Pred kratkim je na nekem sestanku eden od čebelarjev rekel, da so absolutno proti GSO. Toda prav čebele bi morale prve glasovati za te organizme, ker že sedanje sorte lahko uničijo le škodljive insekte, ne pa čebel. Z insekticidi pa uničimo insekte in vse prevečkrat tudi čebele. Obstajajo tudi že čebele, ki so gensko spremenjene tako, da se branijo pred svojimi zajedavci pršicami. Ti poskusi so sicer še v teku. Sodobna tehnologija lahko torej mnoge težave reši. Žal je ljudi iz mest, ki imajo malo stika z naravo in teh težav ne poznajo, zelo lahko prepričati z naivnimi zgodbicami v slogu: Naše stare mame, so pa ravnale tako in tako ... 

Obstaja možnost, da bi kmetje propadli, če bi se tržišče odprlo za GSO? 

Mislim, da ne. Naši kmetje niso neumni. Nedavno sta dva njihova predstavnika na javni razpravi nasprotovala možnosti omejevanja teh tehnologij v Sloveniji, če bo del Evrope pravila na tem področju sprostil. To bi bila zanje nelojalna konkurenca. 

Kmetje namreč že imajo podobno izkušnjo – na področju fitofarmacevtskih sredstev. V Sloveniji jih je odobrenih bistveno manj, kot jih ima njihova konkurenca v sosednjih državah, konkurirajo pa na skupnem tržišču.   

Kako je do tega prišlo? 

Ker smo majhno tržišče, vsak pripravek pa je treba posebej registrirati, za kar je zainteresiranih zelo malo podjetij. Kmetje se torej upravičeno počutijo ogrožene. Bojijo se, da se jim zdaj bo podobno pripetilo še drugič, da bo torej konkurenca imela sodobne sorte z velikimi donosi, sami pa bodo morali vztrajati pri zastarelih. Recimo v Angliji pravijo, da nočejo postati muzej kmetijstva. 

Zdi se, da tako nasprotniki kot zagovorniki zavzemajo ekstremne položaje in od njih ne odstopajo ... 

Ja, morda imate prav. A ko smo znanstveniki povabljeni na različna soočenja, imamo na drugi strani sogovornike, ki so s strokovnega vidika popolnoma neusposobljeni. So pa dobri retoriki. Pogosto potem slišimo, da je resnica nekje vmes. A v znanosti pač ni tako. Lahko obvelja ena, ali pa druga, vmes pa ne more biti. 

Kako bo v trgovini izgledal oddelek z zelenjavo čez 50 let? 

Ne vem, če si lahko predstavljamo, kaj vse bi lahko izboljšali. Najbrž prav zelo drugače kot danes ne bo izgledal, vprašanje pa je kako učinkovito bomo izdelke pridelali in ali bomo znali v hrano vpeljati kakšne res nove, zdravju koristne lastnosti.

david.jug@zurnal24.si 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 65

  • ode
    21:51 28. November 2016.

    V nekaterih primerih 100 procentno. Gensko spremenjene rastline za našo ali živalsko prehrano pridobijo lastnosti, da so odporne na proti …

  • 10:19 16. Avgust 2016.

    ej cepec domačo po novem bio hrano se kupuje pri poznanem kmetu kjer veš kako se prideluje,hlevski gnoj od zdravo …

  • 10:02 5. Junij 2016.

    jao, oprana glava

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.