Dobra štiri leta nam Zavod za zaposlovanje RS na svoji spletni strani omogoča vpogled v seznam tistih delodajalcev, ki so si zaradi kršitve delovno pravne zakonodaje prislužili črno piko.

Prepoved zaposlovanja tujcev 681

Na evidenci delodajalcev za katere so na zavodu prejeli podatke  o pravnomočno ugotovljenih prekrških inšpektorata delo, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tujcev, je po zadnjih podatkih ( konec meseca avgusta) 681 kršitev delodajalcev.

Delodajalci z negativnimi referencami 1118

Na drugem seznamu, gre za delodajalce  z negativnimi referencami, za katere je zavod prejel podatke o pravnomočno ugotovljenih prekrških in ki so želeli posredovanje na prosta delovna mesta,  je trenutno 1118 kršitev pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. Zavod tem delodajalcem leto dni po prejemu podatka od inšpektorata za delo ni dolžan posredovati kandidatov za objavljena delovna mesta.

Evidenca zaradi pomanjkanja inšpektorjev nepopolna

Evidenca ni popolna, saj so na njej le tisti kršitelji, ki jih je ujel inšpektorat za delo. Ne gre pozabiti, da je v Sloveniji  samo 81 inšpektorjev. Na  drugi strani je bilo po podatkih Ajpesa, na dan 31.12. 2015 v Poslovni register Slovenije vpisanih 198.521 poslovnih subjektov in številka se samo povečuje.

Na seznamu v glavnem manjša podjetja, čeprav....

Na seznamu delodajalcev, ki jih je Zavod označi s črno piko, so v glavnem  manjša podjetja s področja, prevozništva, trgovine, gostinstva, gradbeništva, vendar je med njimi moč zaslediti nekaj takšnih, ki izstopajo, na primer izobraževalne ustanove, osnovne šole, dve fakulteti.

Med temi "zanimivejšimi" delodajalci, ki jim je zavod za določeno obdobje prepovedal zaposlovanje in delo tujcev med drugim najdemo tudi Psihiatrično bolnišnico Vojnik, Zavod župnije Trnovo - Karitas, družbo za telekomunikacije Amis, Magistrat International z blagovno hišo Emporium in Hit Alpinea, ki ima v lasti največje kranjskogorske hotele.

Evidenco ves čas dopolnjujejo

Evidenca prikazuje stanje ob koncu meseca: "Vanjo se uvrščajo delodajalci, za katere smo na Zavodu prejeli podatke o pravnomočno ugotovljenih prekrških Inšpektorata RS za delo, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tujcev v skladu z zakonom s tega področja. Tem delodajalcem je, odvisno od pravne narave prekrška, prepovedano zaposlovanje in delo tujcev za eno, dve ali tri leta od pravnomočnosti prekrška," so zapisali na Zavodu za zaposlovanje RS.

FDV: Inšpekcij jih je prijavila asistentka 

S Fakultete za družbene vede (FDV), ki se je znašla na obeh črnih seznamih pojasnjujejo, da jih je delovni inšpekciji prijavila asistentka: "Kljub drugačnim obljubam na koncu ni želela podpisati pogodbe za izvajanje asistentskega dela in je sodno zahtevala pogodbeno razmerje za nedoločen čas, za kar pa nismo prejeli odobritve Univerze v Ljubljani," nam je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi na FDV-ju, Nina Erjavec in dodala, da jim je inšpekcija določila 4100 evrov globe za delodajalca, 400 evrov pa je morala plačati še odgovorna oseba: "Čeprav v omenjenem primeru ni šlo za zaposlovanje tujca, smo bili umeščeni na seznam delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev," se je na dejstvo, da je FDV moč najti najti na obeh seznamih, začudila Erjavčeva.

Psihiatrična bolnišnica Vojnik: Študentsko delo v pralnici, ki bi moralo biti redno

Nad dejstvom, da jih je zavod uvrstil na seznamu delodajalcev, ki jim je za določeno obdobje prepovedano zaposlovanje in delo tujcev, je bila presenečena tudi Sabina Arčan, strokovna sodelavka za upravno pravne zadeve na Psihiatični bolnišnici Vojnik: "Omenjeni primer ni v nobeni povezavi z zaposlovanjem in delom tujcev. Prav tako nam ni bila izrečena prepoved zaposlovanja tujcev. Zato smo zgroženi, da nas je Zavod RS za zaposlovanje uvrstil na negativno listo, s čimer do danes sploh nismo bili seznanjeni", je zapisala Aračnova in pojasnila, da je bolnišnica kršila zakonodajo zaradi študenskega dela v pralnici:

"Uradna oseba je ugotovila, da gre za primer, ko je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Iz izreka odločbe je razvidno, da sta pravna in odgovorna oseba storili prekršek po 2. točki 1. odstavka v povezavi s 4. odstavkom 229. člena ZDR. Pravna oseba je plačala globo v višini 1.500,00 evrov, odgovorna oseba pa 225,00 evrov je prekršek pojasnila predstavnica omenjene bolnišnice.

Župnija Trnovo - Karitas: Črna pika zaradi dela na črno

"Delodajalcu se prepove opravljanje delovnega procesa oz. uporabo sredstev za delo pri delavki zaposleni na črno .Izrečena je bila mandatna denarna kazen v višini 4.100 eur (v 8. dneh 2.050 eur)."

Gre za odločbo o kršitvi, ki jo je delovna inšpekcija ugotovila pri Zavodu Župnije Trnovo - Karitas. Kot je pojasnil predstavnik zavoda Bojan Kern, je šlo v njihovem primeru za starejšo gospo, gospodinjo v župnišču Trnovo, ki je izrazila željo, da bi prostovoljno pomagala še v zavodu: 

"Z njo je bil v skladu z Zakonom o prostovoljstvu podpisan dogovor o prostovoljnem delu. Inšpektorica za delo je ocenila, da gre za prekršek, ker je bilo pri delu gospe prepoznati elemente dela, ki so v opisu posameznega delovnega mesta in so lahko osnova za sklenitev rednega delovnega razmerja. Inšpektorici smo pojasnili, da bi kot delodajalec radi zaposlili kakšnega dodatnega delavca v posamezni službi, vendar nam 30 let stari kadrovski normativi na področju institucionalnega varstva (nam kot koncesionarju), zloglasni ZUJF itd., to onemogočajo. Našo situacijo je povsem razumela, bila kritična do okostenelosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar se nam hkrati opravičila, da glede na veljavno zakonodajo mora ravnati tako," je plat zgodbe zavoda pojasnil Kern in poudaril, da njihov primer ravno tako ni povezan s problematiko zaposlovanja in dela tujcev.

vanda.levstik@zurnal24.si

Pojasnilo družbe Hit Alpinea, ki smo ga prejeli kot odziv na članek:

Družba Hit Alpinea ni kršila predpisov s področja zaposlovanja in dela tujcev

V družbi Hit Alpinea smo nad umestitvijo na seznam družb s prepovedjo zaposlovanja tujcev presenečeni, saj nam prepoved uradno ni bila izrečena in z njo nismo seznanjeni. Za pojasnila s tem v zvezi smo se v družbi Hit Alpinea že obrnili na Zavod RS za zaposlovanje, vendar odgovora še nismo prejeli. V seznamu je pod opis blokade naveden prekršek po 2. točki 1. odstavka 229. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki si nanaša na delo na podlagi pogodb civilnega prava. Omenjeni primer zato nikakor ni povezan s problematiko zaposlovanja in dela tujcev. V družbi Hit Alpinea je v rednem zaposlitvenem razmerju v tem trenutku 221 zaposlenih, v času povečanega obsega dela, predvsem v zimski in poletni sezoni, pa se število sodelavcev poveča na račun zaposlitev za določen čas.  

Lavra Peršolja, Kabinet uprave