"Pravna država ni samopostrežna trgovina, kjer vzameš, kar ti ustreza. To, kar so danes storili poslanci SD in Levice, je neprimerno in nedopustno. Gre za očitno predvolilno kampanjo," pravi predsednik vlade Miro Cerar. Poslanci SD in Levice so so sirskega begunca Ahmada Šamija odpeljali v državni zbor, da bi ga tako zaščitili pred napovedano deportacijo na Hrvaško.

xxx

O Šamiju bo odločala vlada

"Postopek vrnitve se danes ni začel," je v posebni izjavi za medije povedal Cerar. Vlada bo na eni od prihodnjih sej obravnavala ali obstaja interes za izdajo začanega dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ki ga omogoča 51. člen zakona o tujcih, ki bi ga nato izdalo notranje ministrstvo.

"Gre za zakonito dovoljenje za bivanje v Sloveniji za nedoločen čas. To bi pomenilo, da je njegov status v Sloveniji popolnoma legalizira, kar pomeni, da je v Sloveniji popolnoma zakonito, ne glede na to, kako je vstopil v Slovenijo," razlaga ustravni pravnik Saša Zagorc.  "Gre za posebno situacijo, predvideno ravno za take primere, ko uporaba splošnih določil odpove."

Zagorc: Vlada se hoče izogniti odločanju o diskrecijski pravici

"Naj poudarim, da gre za poseben primer, za človeško usodo, za usodo begunca, ki se je dobro vključil v družbo in ji daje koristen prispevek," pravi Cerar. "Po moji oceni je namen vlade, da se izogne odločanju o diskrecijski pravici," pa pravi Zagorc.

Prošnjo za azil zavrnili junija 2016: Pristojna je Hrvaška

Šamij je v Slovenijo prišel februarja 2016 skupaj z valom beguncev. Iz Srbije je potoval na Hrvaško, nato pa čez Slovenijo nadaljeval do Avstrije, kjer so njegovo prošnjo zavrnili, nato pa je za azil zaprosil v Sloveniji. Sodišče je njegovo prošnjo junija 2016 zavrnilo. "Ugotovljeno je bilo, da je v skladu z določili dublinske uredbe za njeno obravnavo pristojna Hrvaška," pojasnjuje Cerar.

Njegovo pritožbo so nato obravnavala sodišča v Sloveniji ter sodišče EU, ki je potrdilo odločitvi, da je za njegovo obravnavo pristojna Hrvaška. Primer je zavrglo tudi Ustavno sodišče. "Po izrabi vseh pravnih sredstev so okoliščine jasne. MNZ in ministrica v tem pravnomočno končanem postopku ne moreta ravnati drugače. Živimo v pravni državi in moramo spoštovati odločbe sodišča," je še poudaril Cerar.

Krediti Sodišče EU odločilo glede posojil v švicarskih frankih. Sodba zavezujoča za vse države

"Njegovo prošnjo za azil bi sodišče lahko obravnavalo tudi v Sloveniji, s tem ne bi naredili nič protipravnega," pravi Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenije. Dublinska uredba predvideva, da prošnjo prosilca za azil obravnava tista evropska država v katero je na begu najprej vstopil (z izjemo Grčije). "Ahmed je bil tisti na katerem je bilo treba dokazovati trdnost dublinskega procesa," pa meni aktivist Miha Blažič – N'toko. Dublinska uredba pa predvideva tudi diskrecijsko pravica, oziroma pravica do prostega preudarka do deportacije

"Moja duša želi biti v Sloveniji"

Šamij, ki se je v času bivanja v Sloveniji samoiniciativno naučil slovensko, sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno, pravi, da želi ostati v Sloveniji. Prepričan je, da bo status dobil in da bo v Sloveniji živel kot drugi ljudje. Dovoljenje za bivanje v Sloveniji je sicer začasno in poteče po enem letu. Možno ga je podaljšati ali pa vmes urediti kakšno bolj stalno obliko bivanja, pravi Zagorac.

"Moja duša želi biti v Sloveniji. Želim si ostati v Sloveniji. Hrvaška je varna in lepa, vendar ne želim v drugo državo. Rad živim v Sloveniji," pravi Ahmad in dodaja, da se ne želi vrniti niti v Sirijo, čeprav je tam konec vojne. Žena in tri hčerke živijo v Damasku, sin in hčerka pa v tujini. Upa, da se mu bodo po tem, ko bo dobil status, lahko pridružili v Sloveniji.