Še vsaj dodatnega pol leta oziroma do 31. marca 2019 naj bi v skladu s predlagano uredbo, ki jo mora potrditi še vlada, v veljavi ostal obstoječi sistem oblikovanja cen naftnih derivatov. Cene 95-oktanskega bencina in dizla na večini bencinskih črpalk tako - izjema so bencinskih servisi ob avtocestah in hitrih cestah - ostajajo regulirane. Določajo se v skladu z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na vsakih 14 dni.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je doslej sicer že večkrat predlagal popolno odpravo regulacije cen 95-oktanskega bencina in dizla, a je bil pri tem neuspešen, saj so predlogu nasprotovali tako koalicijski partnerji (SD in Desus), in tudi finančno ministrstvo. Poleg tega, da na slovenskem trgu praktično soočamo z oligopolom, pomisleke sproža tudi ekonomski vidik morebitne sprostitve cen, torej možnost zmanjšanja prilivov v proračun.

Poleg SMC je v tokratni vladi naklonjena umiku omejitev cen goriv tudi največja vladna stranka LMŠ, kjer so pred volitvami poudarjali, da bi ob tem vlada ob popolni liberalizaciji vseeno morala imeti vzvode, da bi v primerih ekstremnih razmer lahko regulirala ceno.

Odločitve strank o popolni liberalizaciji očitno ni omajala niti lanska raziskava Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK), ki izraža pomisleke, da bi zaradi trenutnega stanja na trgu in težavnega vstopa na trg za nove ponudnike lahko prišlo do učinka "raket in perja". Trgovci v primeru podražitve surovin hitro podražijo maloprodajne cene, med tem ko se v primeru nižanja cen surovin maloprodajne cene za potrošnike ne znižajo v celoti. Agencija ob tem izpostavlja tudi možnost tveganja, da bi prihajalo do omejevalnih sporazumov oziroma tihih dogovorov.

 

Maloprodajni trg praktično obvladujeta le dva igralca Petrol, ki ima po oceni AVK med 50 in 60 odstotni tržni delež, in OMV z 20 do 30 odstotki.