Najnižjo dovoljeno bruto urno postavko za opravljeno uro študentskega dela je ministrica za delo Anja Kopač Mrak s 4,53 evra povišala na 4,61 evra.Nova urna postavka naj bi se v skladu z zakonom sicer uskladila

do 1. aprila tekočega leta, a na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da bo ta letos zaradi pozne pridobitve vseh potrebnih statističnih podatkov, na podlagi katerih se postavka usklajuje - minimalna plača in samega procesa uveljavitve, začela veljati šele 1. julija 2017.

Nov znesek najnižje dovoljene bruto urne postavke velja za vse obračunane napotnice po datumu uveljavitve odredbe.

Študenti v dveh letih napolnili pokojninsko blagajno za 111,4 milijona

Poleg najnižje bruto urne postavke, ki jo ministrstvo korigira vsako leto, je zadnja sprememba na področju študentskega dela leta 2015 prinesla tudi obvezen prispevek v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Od svojega zaslužka so večji delež - 15,5 odstotka  - prispevali študentje, še dodatnih 8,85 odstotka pa delodajalci. V zameno se študentom in dijakom prizna po en mesec pokojninske dobe za vsakih vplačanih 60 odstotkov povprečne mesečne plače.

V prvem letu sprememb je skupno v blagajno s svojim delom prispevalo 97.116 študentov in dijakov, približno tretjina pa je zaslužila manj od 542,7 evra in jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posledično priznal manj kot mesec dni pokojninske dobe.

Skupno je tako finančna uprava v letu 2015 in 2016 obračunala za 111,4 milijona evrov prispevkov na račun študentov in delodajalcev, ki so obogatili pokojninsko blagajno in 31,5 milijona, ki je šel v zdravstveno blagajno.

Čeprav so študentski servisi ocenjevali, da se bo študentsko delo po uveljavitvi reforme zmanjšalo za tretjino, se to ni zgodilo v taki meri. "Glede posledic sprememb študentskega dela ugotavljamo, da je obseg študentskega dela stabilen kljub siceršnji rasti zaposlovanja," so posledice mini reforme ocenili na ministrstvu za delo, kjer so sprva sicer napovedovali dodatne sistemske spremembe, a se to kot kaže ne bo zgodilo. Glede na aktualno stanje na trgu so njihove priorite predvsem druge spremembe na trgu dela, katerih namen je večja aktivacija in preprečevanje kršitev delavskih pravic.