Nihče ne preverja, ali so zdravila, ki so v sistemu zamenljivih zdravil, dejansko na trgu, nas je opozoril poznavalec. Če jih ni, zanje plačamo bistveno več.

Sistem zamenljivih zdravil smo uvedli leta 2003, po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa smo zaradi njega v desetih letih prihranili 150 milijonov evrov. V skupinah so zdravila z enako sestavo, zdravstvena zavarovalnica pa za vsa prizna le vrednost najcenejšega, ki se izračuna na podlagi cen v različnih državah. A ne, če je na trgu le eno zdravilo.

Plačali dvakrat več

Tako je na primer v skupini zdravil nebivolol, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega pritiska. Na seznamu sta dve zamenljivi zdravili, najvišja priznana cena pa je 2,89 evra brez DDV za škatlico. V resnici je bilo lani na trgu le eno, zato je zdravstvena zavarovalnica za škatlico plačala 7,50 evra (vključuje strošek izdaje zdravila). Če je na trgu le eno zdravilo, namreč zdravstvena zavarovalnica izjemoma plača ceno, ki jo lekarnam postavi dobavitelj in je lahko precej višja od najvišje priznane vrednosti. Zdravstvene zavarovalnice so za to zdravilo lani plačale skupno skoraj milijon evrov; iz dopolnilnega zavarovanja je šlo 90 odstotkov denarja.

Zakaj zdravila, ki ga je registrirala Pliva, na trgu ni bilo? “Cena nebivolola se je v postopku pridobivanja dovoljenja za trženje in razvrščanja zdravila znižala na polovico predhodno predvidene. Zaradi majhnosti trga in predvidenega tržnega deleža smo se odločili, da je ta preparat ekonomsko popolnoma neupravičeno tržiti in je v postopku ukinitve,” je pojasnil Robert Jesenko, vodja prodaje in marketinga v Plivi.

Ali je zdravilo na trgu ali ne, ne preverjajo ne na Javni agenciji RS za zdravila ne na ZZZS. Zadnji to izve in upošteva ob obračunu. Izpostavljajo, da se sistem preveri vsaka dva meseca, statistike, v koliko primerih je na trgu le eno izmed zamenljivih zdravil, pa ne vodijo.

Takih izjem bo vse več

“Sistem pritiska na cene generikov, ki so se bistveno znižale. Predvidevam, da bo zato takih primerov vse več, saj se z dodatnim znižanjem cen konkurentom ne bo več izplačalo vstopiti na trg,” ocenjuje Jesenko, ki dvomi, da bi bili umiki s trga posledica dogovorov med farmacevti.

V igri pa je še ena računica. Cene v drugih državah vplivajo na cene pri nas, cene pri nas pa na cene v drugih državah. Tako je eno podjetje z našega trga umaknilo zdravilo, ker bi jim posledično znižanje cene v drugih državah, na katere vpliva cena pri nas, prineslo štirikrat več izgube, kot bi iztržili pri nas.