Predstojnik NVI Tadej Malovrh je pojasnil, da so zdravila za varozo na zalogi, so jih pa tudi že dodatno naročili. Prišla naj bi v tem mesecu, lahko pa bodo nekoliko dražja, ker gre za dodatno naročilo. V kolikor bo lepo vreme se lahko zdravljenje varoze podaljša tudi v september. 

"Sredstva, ki jih dobivajo čebelarji za stimulacijo čebelarstva, v neki meri pripomorejo tudi k temu, da je v Sloveniji vse več čebeljih družin, naravne danosti pa so vedno bolj odvisne od vremena," je opozoril Malovrh, ki izpostavlja, da čebelarji ne morejo v nedogled povečevati števila čebeljih družin.

Lakota večji problem

Malovrh meni, da je lakota trenutno večji problem kot varoza. Eden od temeljnih vzrokov za lakoto je prenasičenost slovenskega prostora s čebeljimi družinami, pravi. Med in cvetni prah sta v prvi meri hrana za čebele, ob vremenskih pogojih, kot so letošnji, pa čebele zapadejo v prehranski stres in pade jim odpornost.

"Ne govorimo samo o varozi, tu so patogeni virusi pa huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija, ki se v neugodnih okoliščinah spremeni v zelo odporno sporo. Pričakujemo lahko tudi poapneno zalego, glivično bolezen, vse zato, ker so letos tako neugodni pogoji za čebelarjenje," je prepričan Malovrh.

Zdravijo "po svoje"

Malovrh je pri zatiranju varoze izpostavil, da želijo nekateri čebelarji ob veterinarski diagnozi zdraviti tudi "precej po svoje". Nekateri čebelarji naj bi raje vzeli zdravilo, ki so ga vajeni uporabljati, in zavrnili zdravilo, ki mu ne zaupajo oziroma ga ne znajo uporabljati. Se pa že pojavljajo tudi varoje, ki so odporne za nekatera zdravila.

Pomemben faktor je okuženost z varojo v čebelji družini, ki jo lahko veterinar in lastnik čebel ocenita zelo različno. Pri varozi je pomembno, da čebelar vsak dan nadzira, kaj se v panju dogaja. Pri veliko čebelarjih pa je to nemogoče zaradi velikega števila čebeljih družin ali zaradi pomanjkanja časa.

Črni trg z zdravili

Trg zdravil za varozo pri nas ni razvit. Dolgo časa je država zagotavljala zdravila, letos pa je neko prehodno obdobje, ko so na veterinarski fakulteti oz. NVI založili denar za ta zdravila. "Razdelili smo jih praktično zastonj, torej nabavna cena in davek, brez marž. V naslednjih letih pa si želimo, da se ta trg bolj razvije, kar pomeni, da bo veterinar NVI čebelarju izdal recept, ta pa bo šel v najbližjo registrirano lekarno ali veterinarsko ambulanto, kjer bo proti plačilu dobil zdravilo," je dejal Malovrh, ki je tudi mnenja, da čebelarji nimajo občutka, koliko stane veterinarska storitev.

Zaradi omenjene nerazvitosti trga zdravil za čebele se pojavlja tudi črni trg, ki pa predstavlja nevarnost za potrošnike. "Če je neko zdravilo v panju, se del zdravila skladišči tudi v medu, in če čebelar zdravi sam z nekim zdravilom s črnega trga, se pojavlja nevarnost, da se zdravilo pojavi tudi v medu, satju in drugih izdelkih, kar predstavlja določeno nevarnost za potrošnike," je še opozoril Malovrh.