"V Murski Soboti imamo v srednji lesarski šoli 23 dijakov. To je vse zaposljiv kader, ko se šolanje zaključi. A žal to večinoma koristi le Avstriji, ki večino teh mladih zvabi čez mejo. Z njimi navežejo stike že med šolanjem in jim lahko ponudijo krepko višje plače. Mi pa ostajamo brez kvalitetne delovne sile," pravi obrtnik Vlado Mandič.

"Mladi, ki prihajajo k nam po zaključku šolanja, sicer poznajo področje, a ne znajo delati," dodaja njegov kolega iz grafične dejavnosti.

Tri dni v službo, dva dni v šolo

Šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar se strinja, da je zdajšnji odnos med teorijo in prakso slab – pomembnost praktičnih znanj se premalo poudarja, pravi, zato napoveduje spremembe sistema.

Na ministrstvu razmišljajo o uvedbi dvotirnega sistema šolanja oziroma vajeništva, kjer bi bili dijaki tri dni zaposleni, dva dni pa bi hodili v šolo. "Pri tem je jasno, da država ne bo mogla nositi bremena zavarovanja in prispevkov, ki jih bodo morali plačati mladi," dodaja ministrica, ki obljublja, da bodo sredstva za ureditev tega področja poiskali tudi v Bruslju.

Ker gre za večji poseg v sistem izobraževanja in delovne zakonodaje, je treba problematiko rešiti na širši sistemski ravni, pravijo na šolskem ministrstvu.

"Tako umazanega poklica pa že ne bom opravljal"

"Pred časom smo za koroške šolarje organizirali oglede obrtniških delavnic. Ko smo prišli v eno zelo vzorno urejeno orodjarno, je učiteljica na vratih rekla: 'Poglejte otroci, če se ne boste učili, boste tako izgledali.' Res je bil delavec malo umazan, a to je narava poklica. Ko so otroci odhajali, je bilo slišati, kako govorijo, da oni pa v takšni umazaniji že ne bodo delali. Ministrstvo bi torej moralo učitelje najprej ozavestiti. Naj raje povedo učencem, da je poklic strojnika bolj plačan kot marsikaterega ekonomista," je do izobraževalnega sistema in učiteljev kritičen kovinar Ivan Meh.

"Upam si trditi, da danes ne boste več našli takšnih primerov. To je preteklost," odgovarja ministrica in dodaja, da se negativni odnos do dela v družbi spreminja. "Delo počasi spet postaja vrednota, zaradi velikega števila iskalcev prve zaposlitve tudi med mladimi," je prepričana Setnikar Cankarjeva.

Poklic naj bo priložnost ne stigma

"Pred kratkim sem bil na sestanku, kjer je sogovornica dejala, da so tisti iz revnejših slojev žrtve sistema, ker si ne morejo privoščiti izobraževanja in morajo iti v poklicne šole. To je grozno. Ljudje božji, poklicna izobrazba mora biti velika priložnost ne stigma," je odločen generalni sekretar združenja delodajalcev Igor Antauer.

Na še eno dimenzijo problematike vključevanja mladih v delo pa opozarja obrtnik Bojan Železnik iz Litije. "Od staršev dobimo otroke, ki so zaviti v vato. Skoraj bi lahko rekel, da morajo z njimi mame hoditi v službo. Kako lahko pričakujemo, da bo takšna mladina samostojno delala," se sprašuje.

Obrtniki so tudi prepričani, da bi bilo bistveno bolje, če bi se vajenci izobraževali v njihovih delavnicah, kot pa v večjih podjetjih. "Le v majhnih delavnicah se lahko vajencu posvetiš in prilagodiš, v večjih podjetjih je mentorstvo le na papirju," so sklenili podjetniki.