Eno od štirih referendumskih vprašanj, o katerih bomo 9. junija odločali volilci, se glasi, ali podpirate legalizacijo gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo. O medicinski rabi konoplje bo zastavljeno posebno vprašanje.
Ni še jasno, kaj bi se zgodilo v primeru, da ljudstvo podpre predlog. Niti idej, kaj šele konkretnih zakonodajnih predlogov namreč iz vrst Gibanja Svoboda, ki je predlagatelj referenduma, še nismo slišali. Tako ostaja odprtih več vprašanj.
Konkretnega predloga, na koliko gramov bi bila omejena količina konoplje, ki bi jo posameznik lahko posedoval, ni bilo moč zaslediti. Prav tako ni jasno, koliko sadik konoplje bi posameznik lahko gojil. Tudi o morebitni vzpostavitvi specializiranih trgovin s konopljo ni bilo govora. Ker gre za posvetovalni referendum, se bodo konkretne zakonodajne rešitve torej iskale naknadno.
Znotraj poslanske skupine Gibanja Svoboda se še niso opredelili glede navedenih vprašanj, smo uspeli izvedeti. Tako ni znano, kaj bi poslanke in poslanci GS podprli, ko je govora o omejitvi količine konoplje za posameznika in kakšna komercialna ureditev področja bi bila sprejemljiva za izbrance ljudstva iz največje parlamentarne stranke. V državah, ki imajo glede konoplje bolj liberalno zakonodajo, so rešitve različne.
V Nemčiji do 25 gramov in tri sadike
Pred kratkim je področje konoplje na novo uredila Nemčija. Tam lahko od aprila v javnosti posedujejo do 25 gramov konoplje in doma gojijo do tri rastline za osebno rabo. Prodaja in nakup sta še vedno prepovedana, vendar pa se lahko potrošniki, ki ne želijo gojiti rastlin doma, pridružijo nekomercialnim društvom za kolektivno gojenje.
V Sloveniji je zaenkrat na seznamu prepovedanih drog konoplja kot rastlina in tetrahidrokanabinol (THC) kot ena od učinkovin.
Mnogim Slovencem je dobro znana scena v nizozemskem Amsterdamu, kjer so množično odpirali kavarne, v katerih se prodaja tudi marihuana. V Španiji poznajo nekomercialna društva oz. družabne klube, kjer je opojna zelena rastlina na voljo potrošnikom. Bolj libealno ureditev do drog, vklučno s konopljo, ima tudi Portugalska, v nekaterih zveznih državah ZDA pa so po liberalizaciji trga že krenili v obratno smer in torej spet omejujejo dostopnost konoplje.
Argumenti za in proti
Pred referendumom se pojavljajo opozorila o pomanjkanju strokovne razprave. Na to so opozorili v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni. Na sejo pristojnega odbora Državnega zbora ni bila vabljena niti strokovna javnost niti nevladne organizacije s področja zdravja in socialnega varstva niti zdravstveno ministrstvo, so zapisali.
"V evropski regiji je približno 90 odstotkov vzrokov obolevnosti in smrtnosti povezanih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, glavni dejavniki tveganja za te bolezni pa so tobak, nezdrava prehrana, alkohol in fizična nedejavnost. Večja dostopnost konoplje z visoko vsebnostjo THC-ja, ki je za zdravje močno škodljiva substanca, bi lahko problematiko nenalezljivih kroničnih bolezni še poslabšala," je dejal predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni Franc Zalar.
Glavna psihoaktivna sestavina konoplje je tetrahidrokanabinol oz. THC. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so opozorili, da v zadnjih letih opažajo visoko vsebnost THC v konoplji.
Kdor prodaja travo, zdaj ponuja tudi vse drugo
V zadnjih letih so v Sloveniji, pa tudi drugje po Evropi, droge bolj dostopne kot v preteklosti. Predvsem to velja za "trde" droge kot so kokain, metamfetamin, LSD, pa tudi amfetamin in ecstasy. Problematično je, da lahko navedene droge uporabniki pogosto kupijo pri istem viru kot marihuano.
"V preteklosti je bilo pogosto, da je preprodajalec marihuane preprodajal le marihuano. V zadnjih letih je zelo pogosto, da pri istem človeku lahko kupiš marihuano, kokain, MDMA, ecstasy ... Tako nekdo, ki želi na črnem trgu kupiti marihuano, zlahka dostopa tudi do drugih substanc," nam je povedal uporabnik drog, ki pa iz razumljivih razlogov ni želel biti imenovan. Njegovo ime hranimo v uredništvu.
"Če danes nekdo želi kaditi travo, bo to dobil brez večjega truda. Ob tem pa bo izpostavljen tudi drugim, po mojem mnenju bolj nevarnim drogam. V kolikor bi imeli legalne trgovine z marihuano, potem bi po mojem mnenju zmanjšali tveganje, da bodo mladi poskusili tudi trdo drogo," je dodal.
Zaupal nam je še, da velik del mladih uporabnikov drog, starih do 30 let, konzumira kokain, MDMA in ecstasy, marihuane pa ne. "Dolgo je veljalo, da trava vodi k tršim drogam. Že nekaj časa ta trditev ne pije vode," je še povedal.
Težave za volilca
Na referendumu o osebni rabi konoplje se bomo torej odločali le na načelni ravni. Kaj bo za ugoden izid referenduma prinesel v prihodnosti, je še velika uganka.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?"
Država bi od legalne trgovine z marihuano gotovo pobrala nekaj denarja, ki ji sedaj uhaja na črnem trgu. Kakšen bi bil finančni izplen, pa glede na pomanjkanje konkretnih predlogov težko ocenimo.
dezurni@styria-media.si
Pogled seniorja na slovenski referendum in razpravo o marihuani Kot starejši državljan z življenjskimi izkušnjami se počutim dolžnega deliti svoje …
bomo pa z nasmeškom pričakali policiste,ki bojo prišli pokosit travo
Uuuu kako ga bomo pohali brez skrbi pa še ceneje bo kot alkohol če boš imel svojo robo