V središču Ljubljane se zadržuje čedalje več brezdomcev, kar moti številne meščane. Na Servis pobude meščanov je eden izmed uporabnikov nedolgo nazaj zapisal: "Spravite brezdomce z ulic, ker se ne počutim varno. Zakaj jim ne date doma? Toliko kot se gradi stanovanj v Ljubljani, pa jim ne morete dati nekaj stanovanj po dostopni ceni? Zakaj mora stanovanje v Ljubljani stati pol milijona evrov? Stanovanje je življenjska potrebščina, ne luksuz ali naložbena 'commodity'."

Foto: Saša Despot kralji ulice Na Mestno občino Ljubljana s strani meščanov leti vse več pobud, naj ukrepajo glede brezdomske situacije, saj se ne počutijo več varne. Kot so omenili, je sicer dogodkov, ob katerih mora posredovati policija, malo, "a so ti medijsko tako odmevni, da izkrivljajo sliko dejanskega stanja problematike". Mestni redarji, ki so prisotni na terenu, se pri svojem delu dnevno srečujejo s tovrstnimi prijavami. Na tem mestu na občini prebivalce mirijo, da "redarske patrulje opravljajo redne nadzore obremenjenih območji v centru mesta in ukrepajo skladno s pooblastili".

Glede ogrožanja varnosti prebivalcev v lokalnih okoljih zaradi ekscesnih dejanj/ravnanj brezdomcev Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izpostavlja, "da je svoboda gibanja ustavnopravno varovana pravica, ki se je ne sme omejevati, če ni z zakonom tako določeno. Za vse primere, če brezdomna oseba ogroža varnost posameznika, obstajajo uveljavljeni mehanizmi, ki se aktivno rešujejo v sodelovanju s pristojno policijsko postajo, poudarijo na MDDSZ. "Nikakor pa ni korektno ekscesnih dejanj posameznih oseb stigmatizirati na račun družbene skupine kot splošno nevarne," sklenejo.

Sredi popoldneva Napad v Ljubljani: "Poklal bom čisto vse!"

V preteklem letu so na Mestni občini Ljubljana na spletno aplikacijo Servis pobude meščanov največ pobud prejeli zaradi zbiranja in motečega vedenja brezdomcev, ki se zadržujejo predvsem na parkiriščih, v parkih ter podhodih v središču mesta (Bavarski dvor, Kongresni Trg, Miklošičeva cesta, Metelkova ulica, podhod MGL in Ajdovščina).

Prošnje so na mestni občini očitno vzeli resno, saj imajo v načrtu izgradnjo novega zavetišča za brezdomce, ki bo sprejel 200 brezdomcev. Na MOL-u načrtujejo, da bo novo zavetišče na Poljanski ulici v uporabo predano v začetku leta 2025.

Foto: Arhiv Mestne občine Ljubljana Zavetišče za brezdomne v Ljubljani Stavba bo zasnovana kot atrijski blok s štirimi nadstropji. V pritličju so predvidene jedilnica, sanitarije in skupni prostori, v prvem nadstropju prenočišča, v drugem, tretjem in četrtem nadstropju pa bivalne enote. "V novi stavbi zavetišča za brezdomce bo osnovna dejavnost zavetišče, ki bo imelo osem skupnih spalnic s 4-8 ležišči in skupne sanitarne prostore. Zavetišče bo imelo tudi razdeljevalnico hrane z jedilnico s 50 sedišči, ter servisne, administrativne in tehnične prostore. Nadgrajeno pa bo s programom za srednjeročno celodnevno bivanje samskih oseb, ki bo sestavljeno iz petih etaž s po dvanajstimi individualnimi bivalnimi enotami z zasebnimi sanitarijami in skupno kuhinjo v vsaki etaži," nov projekt opišejo na MOL-u. 

"Tam bodo tisti, ki napredujejo po lestvici, dobili svoje bivalne enote. Bivalna enota je prvi resni korak do neprofitnega stanovanja in na ta način jih bomo poskušali prepričati, da si najdejo zaposlitev," je ob razglasitvi projekta še povedal župan Zoran Janković. Poleg tega naj bi se tam trudili tudi z zaposlovanjem brezdomcev, medtem ko župan dolgotrajnešje rešitve, med drugimi zdravstveno varstvo brezdomnih posameznikov, prepušča v skrb državi.

Slovenija V Sloveniji vse več brezdomcev

Bo zavetišče problematiko brezdomstva v prestolnici rešilo?

Izgradnja novega zavetišča tako kompleksnega problema, kot brezdomstvo zagotovo je, ne bo rešila. Tega se zavedajo tudi na mestni občini, kjer poudarjajo, "da je gradnja zavetišča korak v pravo smer, saj bomo brezdomnim ponudili dodatne možnosti za namestitev, sanitarije in hrano". Nedvomno bo potrebnega še veliko dela na področju zmanjševanja socialne izključenosti in ponovnega vključevanja brezdomnih v skupnost.

Na Mestno občino Ljubljana smo tako naslovili vprašanja, kako se soočajo s problematiko brezdomstva, ki postaja kritična v številnih evropskih prestolnicah, ne samo v Ljubljani. Evropski parlament, in s tem tudi Slovenija, se je že leta 2008 zavezal h končanju (vsaj) cestnega, torej vidnega brezdomstva, do leta 2015. Če sklepamo po prizorih, ki nas pričakajo med sprehodom skozi center Ljubljane, je to ostal še eden izmed neizpolnjenih ciljev. Po podatkih Društva za pomoč in samopomoč Kralji ulice pod milim nebom v Ljubljani dnevno preživi približno sto ljudi, še več pa jih nima zagotovljenega stalnega in varnega prebivališča.

Komentar Najlepše mesto na svetu z napako

Trend naraščanja števila brezdomcev so zaznali tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer se zavedajo, da je brezdomstvo kompleksen družbeni pojav, ki ne zadeva zgolj dotičnega posameznika, temveč celotno lokalno skupnost oz. družbo. K porastu revščine in brezdomstva, ki predstavlja skrajno obliko revščine, prispevajo različni ogrožajoči dejavniki, med drugim družbena razmerja, socialna izključenost, oslabljen sistem socialne države in draginja. Dodatno bi k temu lahko prišteli še različne osebne okoliščine in stiske posameznikov, težave, povezane s fizičnim in psihičnim zdravjem, ter različne oblike zasvojenosti, ki posameznika stigmatizirajo in mu onemogočajo izhod iz začaranega kroga brezdomstva, možne razloge za povišan trend naštejejo na občini.

Foto: Boštjan Tacol Brezdomci Najbolj so "na udaru" mestna središča, kamor se posamezniki, ne samo iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih krajev, zatečejo bodisi zaradi anonimnosti, boljših možnosti za prispevek mimoidočih bodisi zaradi večje ponudbe različnih programov pomoči. Posledično je nujna večnivojska in medinstitucionalna obravnava problematike, ki pa pogosto zataji.

Številne državne institucije, ki bi se problematike brezdomstva morale lotiti in jo reševati, imajo interne težave. Brezdomska problematika je tako padla na pleča neprofitnih organizacij in društev, ki se z njo soočajo po svojih najboljših močeh.

Mar ne bi večje vloge morala prevzeti občina?

"V MOL z namenom razreševanja, preprečevanja in blaženja posledic brezdomstva že vrsto let izvajamo številne aktivnosti na področju stanovanjske problematike, spodbujamo in sofinanciramo socialnovarstvene programe pomoči in oskrbe za brezdomne ter socialno najšibkejšim občankam in občanom namenjamo denarno pomoč. Nevladne organizacije vsekakor predstavljajo pomemben del, saj imajo največ stika z brezdomnimi in posledično najbolje poznajo razmere. Za uspešno naslavljanje problematike pa bi bile nujne sistemske spremembe na državnem nivoju," odgovarjajo na MOL.

BREZDOMCI "Konca službe ne poznamo več"

Izpostavijo, da si Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) že vrsto let prizadeva zagotavljati zadostno število stanovanjskih enot, s katerimi bi poleg potrebe po neprofitnih stanovanjih zadostili tudi potrebo po nujnih in takojšnjih stanovanjskih enotah za posameznike in družine, ki se znajdejo v stiski. Po njihovih podatkih JSS MOL trenutno oddaja 448 bivalnih enot posameznikom in družinam, ki bi brez možnosti te namestitve ostali na cesti. Dodatno v šestih stanovanjskih enotah in treh hišah nevladni organizaciji Društvo Kralji ulice in Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote izvajata namestitveno podporo za brezdomne posameznike, ženske, moške in družine. "Poleg dodelitve bivalne enote pa imajo občani MOL, vključno z brezdomci, možnost rešiti svoj stanovanjski problem v okviru razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj, namenskih najemnih oskrbovanih stanovanj in namenskih najemnih stanovanj za mlade," še dodajo.

Kako to vpliva na turizem?

Prizori beračenja, uriniranja na javnih mestih in splošnega kaljenja javnega redu ter miru imajo poleg možnih usodnih posledic življenja na ulici za brezdomce prav tako negativen vpliv na samo podobo mesta v očeh turistov. Na mestni občini na to odgovarjajo: "Ljubljana še vedno velja za varno in urejeno mesto. Vezano na problematiko brezdomcev je bil v Ljubljani zaznan trend upada kršitev vsiljivega beračenja, manj pa je tudi kršitev nabiranja prostovoljnih prispevkov brez dovoljenja. Zaradi dejanj posameznikov, ki kršijo javni red in mir, ne bi smeli stigmatizirati celotne družbene skupine. Svoboda gibanja je ustavna pravica posameznika, ki jo lahko izjemoma omeji zakon, vendar to področje ni v domeni lokalne skupnosti temveč policije".

Foto: Saša Despot policija Izpostavijo, da je bila v lanskem letu ustanovljena delovna skupina, ki vključuje predstavnike različnih služb mesta, nevladnih organizacij in policije, ki bo preučila možnosti ukrepov obvladovanja problematike brezdomcev in uživalcev prepovedanih drog. Na Mestni občini Ljubljana se namreč zavedajo, da pri naslavljanju problematike kršitev brezdomcev, predvsem kršitev javnega reda in miru, generalna prevencija in represivni ukrepi niso uspešni, "saj višanje sankcij in kaznovanje ne doseže želenega učinka".

Mestno redarstvo je tako ob povečani zaznavi kršitev javnega reda in miru v letu 2021 s Kralji ulice k reševanju problematike pristopilo z mehkejšimi, preventivnimi ukrepi, ki so bili usmerjeni v seznanjanje brezdomcev z alternativnimi rešitvami. 

Brezdomci med korono Brutalno iskreno o koronakrizi skozi oči brezdomcev