"Posledica prepovedi krmljenja je stradanje, to pa je dejansko mučenje živali. Če je občina prepovedala hranjenje golobov (in drugih prostoživečih živali) na javnih površinah, bi morala hkrati postaviti golobnjake," je ogorčena Eva Lea Müller, predsednica nadzornega odbora zveze društev proti mučenju živali.

V Ljubljani golobnjaki

Müllerjeva navaja primer Ljubljane, kjer je na različnih lokacijah že nekaj let šest golobnjakov, okoli katerih je hranjenje živali dovoljeno, iz njih pa pobirajo jajca in tako preprečujejo, da bi se ptice množile.

Obvestila London

K podobni ureditvi je januarja prvič pozvala tudi piranskega župana Petra Bossmana. Ker ji kljub večkratnim pozivom niso odgovorili, jih je prijavila zaradi kršenja zakona o upravnem postopku, o vsem skupaj pa obvestila tudi sedež svetovne zveze proti mučenju živali v 
Londonu.

V Piranu je bila že izrečena prva denarna kazen zaradi hranjenja golobov, in sicer v višini sto evrov. Dobil jo je Tomo Kunovič, ki golobe hrani kar na spomeniško zavarovanem vodnjaku na Trgu 1. maja. "To počnem, ker se mi živali smilijo. Kje na zasebnem pa naj jih hranim, če ničesar nimam? Naj grem kar na zasebno teraso nekoga?" pojasnjuje. Na občini namreč poudarjajo, da je golobe in druge prostoživeče živali dovoljeno hraniti na površinah, ki niso javne, in zunaj 
naselij.