Bomo dobili "nizkocenovno univerzo"?

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik: Bojim se, da bomo naredili nizkocenovno univerzo, ki bo preživela, a taka, kot je, ne bo več. Nekdanji minister Zupan medtem opozarja, da bi morali na univerzah razpisati za 10 tisoč mest manj kot zdaj.
Oglej si celoten članek

Nekdanji visokošolski minister Jure Zupan je na okrogli mizi o varčevanju v visokem šolstvu dejal, da se zdaj na fakultete vpisuje generacija letnika 1993, ki šteje 20 tisoč ljudi, razpisanih mest pa je 24 tisoč. Po njegovih besedah bi jih bilo po evropskih merilih razpisanih le med 10 in 12 tisoč.

Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik je na vprašanje, kako je poslovala Univerza v Ljubljani v preteklih letih, odgovoril, da je bilo leta 2010 prihodkov za 331 milijonov, lansko leto pa 330 milijonov. Stroški dela pa so medtem leta 2010 znašali 210 milijonov. 55 odstotkov prihodkov so po njegovih besedah namenili za izobraževalne dejavnosti. 

"Dosegli smo zgornjo mejo za konkuriranje za sredstva EU. Ne vidim kratkoročne možnosti za kakršenkoli dodatni prihranek. Če dobimo manj iz proračuna 42 milijonov evrov, Univerza v Ljubljani nima možnosti," pravi Pejovnik in dodaja, da ni dovolj pameten, kako to rešiti. "Bojim se, da bomo naredili nizkocenovno univerzo, ki bo preživela, a taka, kot je, ne bo več," še dodaja.

Glede bolonjske reforme pravi, da ni "nekaj slabega", ampak je bila "neke vrste čistilno sredstvo, da smo modernizirali vrsto programov". "Ni dobro, da učimo na isti šoli visoke strokovne in univerzitetne programe. Ker nimamo dobrega srednjega strokovnega šolstva, nimamo dobrega visokega strokovnega šolstva. Ne morem biti rektor dobre univerze, če imamo 83 odstotkov opreme odpisane in največ študentov na profesorja v OECD."

"Želimo imeti več znanstvenih člankov?"

Janez Posedi iz Pergama je dejal, da pogreša podjetnike, ki bi znali "prodati" diplomante družboslovja. "Verjetno obstaja nek trg?" se sprašuje.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa se je vprašal, ali želimo nameniti v visoko šolstvo več denarja, da bomo dobili več znanstvenih člankov. "Sredstva lahko podeseterimo, pa ne bomo rešili visokega šolstva."

Ob tem je dodal tudi, da je slovensko gospodarstvo drugo najmanj zadovoljno v EU s kvaliteto diplomantov in da se moramo ukvarjati s tem, "kaj delamo, s kom delamo, kako delamo ... Na drugačen način je treba učiti osnovne stvari. Morda bomo ugotovili, da ne potrebujemo takšnih specialistov."

Bivši minister za znanost Andrej Umek: "Mednarodni ugled našega visokega šolstva je v zadnjih 40 letih upadel. Ko sem pred desetletji prišel delat v Nemčijo, je bila moja diploma gradbene fakultete iz Ljubljane ocenjena enako kot diploma najboljše nemške fakultete. Pa vprašajte, kako je danes."

Posedi pa ga je nato vprašal: "Zakaj pa ste potem dali diplomo takšnemu študentu?"

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 4

  • 10:07 4. Maj 2012.

    kvaliteta se je že poslabšala zadnjih 20 let...mislim, da se bo sedaj izboljšala...zakaj pa imajo na FDV toliko metuzalemov, kot …

  • 23:36 3. Maj 2012.

    aba,<br />verjetno študiraš družboslovje, da te je tako strah konkurence?<br /><br />Zakaj vsi drvijo na FDV ali organizacijo v Kranj? …

  • 18:29 3. Maj 2012.

    Slovenija je z Univerzo v Ljubljani imela eno najboljsih univerz na svetu, ki je bila dostopna vsem ljudem ne glede …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.