Ekonomist Velimir Bole z inštituta EIPF opozarja, da okrevanje slovenskega gospodarstva zaostaja za območjem evra, čeprav je tudi tam okrevanje "piškavo". Relativno pešanje slovenskega okrevanja se po njegovih besedah še povečuje. Kot glavne vzroke za pešanje navaja zadolževanje podjetij, bančno "popravljanje" bilanc ter negotov dostop do grosističnih posojilnih skladov v tujini. Država mora po njegovih besedah nevtralizirati negotov dostop do posojilnih skladov v tujini, "za kar je bistveno zmanjšanje implicitnega dolga in normalizacija strukturnega deficita".

Pričakuje še slabše leto

Okrevanje je po Boletovih besedah vse bolj negotovo, saj se zunanji pogoji poslovanja poslabšujejo, opaznejši padec tujega povpraševanja pa bi slovensko gospodarstvo potisnil v novo recesijo.

Najugodnejši scenarij prinaša povečanje slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjem letu za 1,71 odstotka, leta 2013 pa za 2,80 odstotka. Neugodna varianta pa pomeni 1,6-odstotno krčenje prihodnje leto in 3,5-odstotno rast leta 2013.

Pričakuje, da bodo pogoji poslovanja za slovenska podjetja prihodnje leto še slabši, kot so bili po izbruhu krize leta 2009. Razlog je v slabšem položaju države in potrošnikov v primerjavi z omenjenim letom.

Intervencijski zakon je nujen

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič poziva politike, naj čim prej sprejmejo intervencijski zakon. Potrebni pa bodo še drugi kratkoročni ukrepi in celovita razvojna politika.

Hribar Milič upa, da bo vlada presegla ideološke delitve ter se zavzela za ponoven zagon gospodarstva in vzpostavitev boljših pogojev poslovanja.