Vlada je včeraj zvečer razglasila epidemijo na celotnem ozemlju Republike Slovenija. "V zadnjem času imamo res izjemen porast okuženih, če pogledamo na število tistih, pri katerih je okužba dnevno dokazana, pa tudi če upoštevamo nekatere druge parametre," je na popoldanski tiskovni konferenci povedala vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. "Po številu aktivno okuženih se bližamo državam Evrope, ki so najbolj obremenjene z boleznijo. Velik delež pozitivnih ob velikem številu opravljenih testov govori o tem, da je breme bolezni res veliko. Ocenjuje se, da je aktivno okužena ena oseba na sto ljudi, kar pomeni odstotek prebivalstva."
"Ne skrbi nas toliko, koliko je okuženih, ampak težava nastane, ko se začne povečevati število tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Bolnišnično zdravljenje potrebujejo tisti, ki imajo pomanjkanje kisika ali pa pri njih zaradi pridruženih bolezni pričakujemo, da se bo to kmalu zgodilo. Nekateri potrebujejo pomoč pri dihanju, tudi z ventilatorji ali s pomočjo dovajanja kisika v kri."
Bojana Beović, vodja strokovne skupine
Trenutno je hospitaliziranih okoli bolnikov 300 bolnikov, 60 jih je na oddelku za intenzivni negi. "Dva sta taka, ki potrebujeta neposredno dovajanje kisika v kri," je pojasnila Beovićeva.
Poudarila je, da imamo v Sloveniji malo zdravnikov na število prebivalcev, podobne razmere so pri medicinskih sestrah. "Vsako dodatno breme novih bolnikov, ki potrebujejo res zahtevno zdravniško obravnavo, pomeni, da ne moremo opraviti vsega dela in je treba razmišljati o tem, kdo je tisti bolnik, ki ima prednost," je razložila Beovićeva. "Govorimo o primeru, ko ljudje enostavno nimajo več možnosti, da bodo prišli do zdravnika, ko ga bodo potrebovali."
Napovedi za naslednje tedne niso optimistične, tudi če bodo ukrepi, ki so bili sprejeti učinkoviti in se bo krivulja obrnila navzdol. "V drugem tednu novembra pričakujemo od 480 in 680 bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo ter med 80 in 190 bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje , t. j. različne oblike umetnega predihavanja in podobne ukrepe," je dejala Beovićeva. "Seveda bodo številke take samo v primeru, da bodo ukrepi prijeli."
Od maja, začetka junija, ko virusa v Sloveniji praktično ni bilo več, smo šli skozi različne faze, kako se da s tem virusom živeti. "Ob nizki prisotnosti virusa smo opažali, da predstavljajo problem meje - ljudje, ki so bili na obisku pri družinah zahodnega Balkana in v avgustu val dopustnikov na Hrvaškem," je navedla Beovićeva. "Pozneje je prevladovalo mnenje, da virus ni problematičen in da ga je malo, a virus ima to značilnost, da se lahko zelo hitro širi, ko se začne njegova eksponentna rast."
"Očitno ukrepi, kot je nošnja mask, razdalja, razkuževanje, niso delovali, delno zato, ker v te ukrepe nismo želeli verjeti. Zdaj smo v fazi, ko si želimo ustaviti ta val, ki bo velik, četudi bodo ti ukrepi učinkoviti - vsaj po oceni inženirjev, ki se ukvarjajo z modeliranjem."
Bojana Beović
Ukrepi morajo biti po besedah Beovićeve taki, da vplivajo na prenašanje virusa in so usmerjeni na tiste dejavnosti, kjer prihaja do ukrepov najbolj pogosto. "Upoštevati moramo tudi, ali bodo ljudje ukrep spoštovali oz. ali ga je v neki družbi mogoče uvesti," je še dejala Beovićeva. "Mislimo, da so ti ukrepi uravnoteženi, zato so se najprej zapirale najbolj tvegane dejavnosti. Pri ukrepih se naslanjamo na naše epidemiološke podatke o širjenju virusa, vedno znova imamo podatke o širjenju pri zbiranjih in druženjih, naslanjamo pa se tudi na raziskave iz tujine - tipičen primer, kjer se virus močneje širi, so gostinski lokali, bari, športne dvorane in druga območje, kjer se ljudje zbirajo. To so razlogi, zakaj smo se odločili za takšne ukrepe."
bojana, ti vleči gatesu, nas pa pusti pri miru, ti kvazi znanstvena smet.
Glede na zagnanost nekaterih strokovnjakov za uveljavitev še strožjih ukrepov, menim, da kar tekmujejo kdo bo prvi povabljen na Nürnberški …
20%, torej je bilo danes cez 1000 novih primerov. po statistiki. v sredo bomo na 1400.