Na severni obali Bohinjskega jezera je pot zaradi nevarnosti za pešce na nekaterih delih zaprta ali težko prehodna. Poteka namreč intenzivno spravilo lesa, poškodovanega po vetrolomu in zaradi podlubnikov.
"Lubadar in vetrolom sta skupaj dobila energijo in nastalo je, kar je nastalo," pravi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Zavod za gozdove je lastnikom gozdov v Bohinju izdal odločbe, po katerih morajo odstraniti obolela drevesa oz. jih pospraviti po neurju."
Po spravilu lesa bodo pot sanirali
Zaradi spravila lesa so v gozdu nastale številne vlečne poti, tudi po severni strani Bohinjskega jezera, kjer je prej potekala ljubka stezica. Odločbe sicer predvidevajo, da morajo lastniki povrniti poti v prejšnje stanje, a narava je že naredila svoje.
"Mi si bomo skupaj z deležniki v prostoru prizadevali, da se bo pot normalno sanirala, da bo tako kot je bilo prej," razlaga Langus. "Vleke, ki so nastale za potrebe odvoza dreves, niso le predmet severne obale, ampak so nastale tudi drugod po Bohinju."
Odločbe po besedah Langusa predvidevajo spravilo lesa do 15. maja, po tem naj bi se stanje uredilo, tako da bodo poti v celoti ali vsaj deloma prehodne. "Mi, ki skrbimo za poti po Bohinju, vidimo, koliko je potrebno po terenu postoriti," pravi Langus in dodaja. "Vse to pa zahteva denar, čas in energijo."
Z žalostjo se ozira po bohinjskih gozdovih. "Mislil sem, da je že vsega konec, a ko je gozd ozelenel, so se pokazale velike rjave površine," pravi Langus, medtem ko se ozira po okolici in upa, da si bo narava opomogla. "Smreke puhtijo, dobesedno izginjajo, veliko lesa je šlo."
Ob jezeru posekanih prek devet tisoč kubičnih metrov lesa
Po podatkih Zavoda za gozdove je bilo na območju krajevne enote Bohinj od leta 2014 do danes posekanih preko 450.000 kubičnih metrov lesa smreke. "V letu 2017 je bilo posekanih kar 200.325 kubičnih metrov smrekovega lesa," je pojasnila Lucija Odar z Zavoda za gozdove Bled. "Vetrolom v decembru 2017 je v Bohinju uničil približno 50.000 kubičnih metrov lesa - točna številka še ni znana, ker je veliko poškodovanih površin še vedno pod snegom. V letošnjem letu so v Bohinju gozdarji za posek označili že preko 35.000 kubičnih metrov dreves, večinoma gre za drevesa poškodovana v vetrolomu."
Na severni strani Bohinjskega jezera (odsek 25 A, spodaj na sliki), je bilo od leta 2014 do danes posekanih preko 9.000 kubičnih metrov lesa, trenutno je v fazi sanacije še dodatnih 3.000 kubičnih metrov lesa.
Lubadar zaradi spremenjene klime bolj agresiven
Smreka je bila sicer leta 2015 med najbolj prizadetimi drevesnimi vrstami zaradi podlubnikov, ki so se razmnožili po žledolomu."Če gledamo samo naravo, bi bilo pri nas smreke nekje od osem do devet odstotkov, je je pa okoli 30 odstotkov. Smreko so nasadili predniki, ki niso vedeli, kakšna bo klima čez 100 let. Ampak zdaj je klima bistveno drugačna, ozračje smo segreli, lubadarji so dobili večjo moč," je za STA pojasnil direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem.
Zaradi toplejšega podnebja smo priča več generacijam podlubnikom na leto. Včasih sta bili letno dve generaciji, v višjih nadmorskih višinah le ena, v letih 2015 in 2016 pa so bile po besedah Oražma ponekod celo štiri generacije.
Naj Bohinjci uvedejo vinjete še za lubadarje,
Če ste še šokirani pojdite v Bohinj in na ramah znosite hlode iz gozda in ne bo nobene škode.
Nehejte se že vtikat tam, kjer vas ne briga čisto nič. U bohinju mamo svoje zakone in ni treba da …