Ko je postalo jasno, da bo vlada ukinila višjo obdavčitev za nerezidenčne nepremičnine, so na eni od televizij pripravili prispevek o tem, da bodo spet na boljšem bogataši. Ne me basat'!

Frizerka, ki živi v hiši in je nekoč kupila stanovanje, zdaj pa v njem živi njena hči (služnosti nima urejene, zakaj bi notar služil z družinskimi dogovori?). Ona je taka bogatašinja, saj bo zdaj na boljšem. Stanovanje je ocenjeno na 40.000 evrov. Na boljšem bo ženska, o kateri smo že večkrat pisali. Edina nepremičnina, ki jo ima, je četrt hiše, podedovane po očetu. Ker z družino živi v hiši, ki je v lasti moževih staršev, bi morala plačati nerezidenčni davek za četrt domače hiše. Prototip nepremičninskega magnata! In sploh, od kdaj bogataši na veliko kupujejo hiše in stanovanja? Najbrž imajo vilo in še en vikend, pa še to najverjetneje na Hrvaškem. In s čim točno država preferira bogataše? Na boljšem so pač, ker so bogati, a to ni zasluga države. Višje plače so bolj obdavčene, dražji avti tudi, vrtec je dražji, ni otroških dodatkov, štipendij, pokojnina je pa tako omejena navzgor. Pa da se razumemo, nisem bogat, ne družim se z bogataši, vsak dan hodim v službo in nisem lastnik nobene nepremičnine. Mi pa gre na živce ta mantra, da je treba bogate bolj obdavčiti in da bo to rešilo vse naše probleme. Žal jih je bistveno premalo. Tri stanovanjske nepremičnine ima v lasti ali solasti 12.000 ljudi, več pa manj kot 3.000.

Pomembnejše vprašanje je, kdo bo na slabšem. Še bolj je omajano zaupanje v opravilno sposobnost politikov in pravno državo, če se pravila igre spreminjajo en mesec pred prvo obdavčitvijo. Na slabšem so vsi vestni državljani, ki niso čakali na zadnjo minuto in so uredili služnost ter tako zapravili najmanj po sto evrov. Predvsem ta nauk, da se splača čakati in tarnati ter da bo država že morala nekaj narediti (namesto nas), ker nas je ogromno takih, nas bo še drago stal.