“Lastnik objekta je na nekaterih delih stavbe namestil posebna okna. Ob vselitvi so bili prostori vključno z okni ustrezni. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pa ni izvedlo nobenega postopka javnega naročanja za nakup in vgradnjo oken za prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).” Tako na MNZ odgovarjajo na vprašanje, koliko je državo stalo nameščanje potrebnih neprebojnih oken v pisarnah, kjer službujejo preiskovalci NPU na Dimičevi ulici v Ljubljani.
Varnostno območje
Poslopje, v katerem deluje NPU, velja za varnostno območje; običajni državljani nepooblaščeno in brez izrecnega dovoljenja nimajo vstopa.
• Vlada. Sklep iz leta 2006 o določitvi pogojev za varnostno-tehnično opremo, ki se vgrajuje v varnostna območja, določa, da “se z notranje strani oken v pritličju ali kletnih prostorih varnostnega območja vgradi kovinska zaščitna plošča debeline dveh milimetrov z odprtinami 20 milimetrov, ki preprečuje vnos ali iznos kakršnihkoli stvari ali predmetov” (neprebojna okna).
• Rešetke. “Namesto varnostnih rešetk se steklene površine oken lahko izdelajo tudi s protivlomnim steklom.”
“Znotraj NPU velja še posebno varnostno območje, kjer se hranijo dokumenti z najvišjo stopnjo zaupnosti. Listine so v posebnih protivlomnih omarah in prostorih, kjer ne sme biti oken. Deli, kjer se hranijo manj zaupni dokumenti, pa morajo biti zaščiteni s posebnimi protipožarnimi, neprebojnimi okni,” posebne zahteve za tovrstne policijske objekte pojasnjujejo neuradni viri iz policijskih vrst.
“Posebnih predpisov, ki bi določali opremljenost prostorov za NPU, ni. Tehnične pogoje ureditve prostorov varnostnega območja pa določa sklep vlade iz leta 2006,” pojasnjujejo na MNZ.
Brez komentarja
Prvi mož najemodajalca palače NPU Igor Jurij Pogačar ni želel pojasniti, zakaj in kdaj je na objektu namestil posebna okna. “Če je bil Ram Invest kot investitor gradnje stavbe že na začetku gradnje seznanjen z zahtevanim številom neprebojnih oken, da bodo pozneje v teh pisarnah lahko delali kriminalisti NPU, potem obstaja sum, da se je objekt že od začetka gradil s točno določenim namenom. Takšno gradnjo pa bi MNZ moralo naročiti prek javnega razpisa,” neuradno pravi poznavalec sistema javnih naročil.
Igor Šoltes, računsko sodiščeZakon o javnih naročilih zahteva, da se pri poslovnem sodelovanju z zasebnim sektorjem spoštujeta enakopravnost in transparentnost.
Pogačar pa nam je odrekel tudi odgovor na vprašanje, ali so bila posebna okna na objekt nameščena že ob sami gradnji ali pa so prvotno vgrajena okna zamenjali na željo MNZ in za potrebe NPU.
Lahko bi imel prednost
Z MNZ niso izrecno pojasnili, ali je tudi preostalih šest ponudnikov najema stavbe za NPU na svojih ponujenih objektih namestilo posebna okna. “Če je nekdo imel prednost zaradi izpolnjevanja določenih elementov in je bil z zahtevami seznanjen že prej, drugi ponudniki pa zanje niso vedeli, je težko govoriti o enakopravnem potegovanju za posel,” sicer brez poznavanja konkretnega primera pojasnjuje prvi mož računskega sodišča Igor
Šoltes.