Kdo je povprečen obiskovalec festivala MetalDays? Koliko je star, kakšnega spola je, iz katere države prihaja?
Na to vprašanje je praktično nemogoče odgovoriti. Če pogledate po prizorišču, boste videli, da so tu ljudje stari od 16 do 60 let, v približno enakem razmerju moški in ženske.

Na prvi pogled se zdi, da je populacija malce starejša kot na drugih festivalih …
Niti ne, je pa res zelo raznolika – od študentov do direktorjev. Veliko je tudi družin.

Iz katerih držav je obiskovalcev največ?
Največ jih pride iz Nemčije in Francije, sledita Slovenija in Avstrija. Ta teden se sicer tu zabavajo ljudje iz 62 držav. Pridejo tudi iz Čila, Mehike, Nove Zelandije, …

Pridejo samo zaradi vašega festivala?
Mislim, da ne. To bi bilo sicer super, a večinoma gre za festivalske turiste. Ker v njihovih državah takšnih dogodkov ni, pridejo v Evropo. Tukaj so kakšen mesec in v tem času obiščejo več različnih festivalov. Težko verjamem, da bi nekdo prišel iz Čila samo na MetalDays.

Koliko metalcev je torej ta teden v Tolminu?
Vsega skupaj okoli 12 tisoč.

Čez dva tedna, na Punk Rock Holiday, pa pride nova pošiljka. Kolikšna?
Ja, tudi ta festival je že razprodan. To je malo manjši, bolj butični dogodek. Prodali smo pet tisoč vstopnic.

Ga ne nameravate razširiti?
Ne. Če bi ga razširili na veliki oder, bi postali takšni, kot so ostali festivali. Tukaj med nastopajočimi in publiko ni ovir oziroma preprek. Gledalci lahko gredo na oder in skačejo z njega. Tega na velikem prizorišču ne bi mogli početi. Ta posebnost, ki je nima noben drug festival, bi se izgubila.

Če se vrneva k festivalu MetalDays … Letos poteka 13. izvedba, koliko ljudi ste v teh letih pripeljali v Tolmin?
Tako čez palec bi rekel, da okoli sto tisoč.

Vam občina pri organizaciji kakor koli priskoči na pomoč, glede na to, da ste Tolmin postavili na festivalski zemljevid in da v kraj vsako leto pripeljete toliko ljudi?
Ja, dobro sodelujemo. Pripravljeni so nam pomagati, v zadnjih dveh letih so denimo veliko vložili v festivalsko prizorišče, upoštevajo naše želje.

Sprva ste sicer bili tudi v laseh, govorilo se je že o selitvi festivala na drugo lokacijo …
Ja, na začetku z odnosom občine res nismo bili zadovoljni. Nismo imeli občutka, da nas podpirajo. Tudi o selitvi smo takrat razmišljali, aktivno smo že iskali novo lokacijo. Možnost je bila denimo Bohinj, zelo daleč smo bili že s pogovori na Jezerskem. Ampak zdaj s Tolminom dobro sodelujemo, dosegli smo dogovor in se nimamo namena seliti.

Imate morda izračune o učinkih, ki jih ima festival na tolminsko gospodarstvo?
Natančnih izračunov nimamo. Že več let zapored pa po koncu festivala med gosti opravimo anketo in ugotavljamo, da povprečen obiskovalec v mestu porabi okoli sto evrov – v to številko niso vključeni stroški nočitev. Matematika je torej dokaj enostavna – glede na to, da je bilo letos tukaj 12 tisoč ljudi, je v Tolminu ostalo okoli 1,2 milijona evrov. V ta znesek, kot rečeno, niso všteti stroški nočitev. 

Koliko pa je ljudi, ki spijo v kampu in koliko je takih, ki spijo pri zasebnikih?
Mislim, da ima Tolmin okoli 2.800 postelj, ostali so v kampu.

Kakšen je vpliv na okolje? Prek deset tisoč ljudi, ki en teden živi tu ob Soči, proizvede goro odpadkov. Kako je recimo s stranišči?
Dejstvo je, da so kemična stranišča velika obremenitev za okolje. Pred tem si ne zatiskamo oči. Prav na tem področju nam je letos zelo pomagala občina, saj je veliko stranišč priključenih na kanalizacijo, zaradi česar je obremenitev okolja manjša.

Kljub temu, da na tako majhnem prostoru en teden živi 12 tisoč ljudi, menim, da je festival zelo čist. Trudimo se, da je prizorišče vedno urejeno. Vsako jutro ob 7:00 je čisto, čeprav je bilo še nekaj ur pred tem tu nekaj ton smeti.

Ko gre za varovanje okolja počnemo veliko stvari, ki nam jih sploh ne bi bilo treba, ampak pri njih vztrajamo, ker se nam zdi, da je tako prav. Že pred leti smo začeli uporabljati razgradljive kline za šotore. Vsako leto smo nato ozaveščenost do okolja stopnjevali, tako da je zdaj vsa embalaža, ki jo uporabljamo, razgradljiva. Tega od nas nihče ne zahteva, tudi stroške imamo zaradi tega višje, ampak se nam zdi, da je tako prav.

Kako metalce sprejemajo Tolminci?
Ljudje so se navadili.

Nimate nobenih težav?
Težav ni. Je pa res, da nekaterim določene stvari niso povsem jasne. Za primerjavo, na bencinskem servisu vsi plačajo za gorivo, tukaj pa bi radi imeli prost vstop. Nekaterim se zdi samoumevno, da jim vstopnica pripada samo zato, ker poznajo nekoga, ki tukaj dela, ali pa ker ima tu zemljišče.

Mi živimo v Ljubljani, pa nobenemu Ljubljančanu ne pade na pamet, da mu za dogodek na Kongresnem trgu pripada brezplačna vstopnica.

Še eno primerjavo bom dal. Sam nisem nogometni navdušenec. Če bi mi torej vi zdaj podarili vstopnico za nogometno tekmo, je ne bi šel gledati, ker mi nogomet pač ni pri srcu. Ne razumem, zakaj bi ljudje nekam šli samo zato, ker je brezplačno. Če me nekaj zanima in bi si rad zadevo ogledal, bom pač za to plačal. 

Kako je z zemljišči, kjer poteka festival? Lastnikov je cel kup, se z njimi vsako leto sproti pogovarjate za najem?
Ja, vsako leto sproti.

Pa so glede na uspešnost festivala apetiti lastnikov z leti kaj zrasli?
Ne, niso. Zelo dobro sodelujemo. Zadovoljni smo, da s tem nimamo težav. Mislim, da so tudi oni zadovoljni. Pred leti smo dosegli, da vsako leto podpišemo dogovor o sodelovanju za eno leto vnaprej. Ta gotovost nam je zelo pomembna, saj smo z oglaševanjem za festival, ki bo naslednje leto, že začeli.

Ja, videl sem, da se vstopnice za naslednje leto že prodajajo. Kakšno je povpraševanje?
Natisnili smo tri tisoč tako imenovanih "earliest bird" vstopnic za naslednje leto, ki jih je mogoče kupiti samo tukaj na festivalu. Včeraj (intervju smo snemali v četrtek, op. a.) jih je bilo prodanih dva tisoč, do konca tedna predvidevam, da jih bomo prodali vseh tri tisoč. Ko se festival konča, bo vstopnice že mogoče kupiti prek spleta, ampak bo cena malce višja. Septembra pa se cena zviša na običajno.

Že tri tisoč prodanih vstopnic za naslednje leto? To je odličen izplen!
Ja, prepričan sem, da bi jih lahko prodali še več, a se nam to finančno ne bi izšlo. Festival ima ugled, ljudje vedo, kaj bodo tukaj dobili.

So tudi nastopajoči za naslednje leto že znani?
Ne še povsem. Zaenkrat smo za naslednje leto objavili seznam devetih bandov, potrjenih imamo še dodatnih 30. Tja do novembra bo vse dorečeno in tudi objavljeno.

Nastopajoče izbirate vi?
Za glavni oder jih izbiram jaz, za mali oder skrbi ekipa Dirty Skunks.

Ali bolj vžge klasika ali novejši bandi?
Rekel bi, da klasika. Festival je specifična zgodba: Ni nujno, da bo to, kar ljudje poslušajo doma, funkcioniralo tudi tu, v živo.

Namreč, sprašujem, ker sem drugi večer v osrednjem terminu gledal nastop skupine Skindred, z nenavadno kombinacijo metala, reggaeja in skaja. Daleč od klasičnega metala, občinstvo pa so povsem razvneli …
To je bila izjema. Na MetalDays so nastopali že lani, ob treh popoldne so naredili totalen žur. Takrat sem si rekel, da jih želim imeti letos v osrednjem terminu. Vsi kolegi iz posla so mi govorili, da mi ne bo uspelo, ker gre za majhno skupino, pa še klasičnega metala ne igra. Pa sem jim rekel le: Glejte me. In kot ugotavljate tudi vi, sem imel prav.  

Koliko pa skupine računajo za nastop?
Natančnega zneska ne smem povedati, ker pogodba to prepoveduje. Se pa zneski za nosilce festivala gibljejo med 30 in 150 tisoč evri.

Gre tudi pri metalskih bandih za zvezdnike z različnimi muhami?
Ne. Priprave pred podpisom pogodbe so zelo temeljite. Mi vemo, kaj oni želijo, oni vedo, kaj bodo tu dobili. Maneverskega prostora za trenutne prebliske ni.

Hiltona v Tolminu pač ni …
Če bi zahtevali Hilton, bi eno leto pred nastopom vedeli, da ga tu ni. Ko pridejo sem, pa si ne morejo premisliti. Vse je vnaprej določeno, potrjeno in podpisano. Presenečenj praktično ni.

Kateri band je bil v teh 13 letih najdražji?
Korn, leta 2012.

Obstaja možnost, da bi v Tolminu kdaj videli Metallico, Iron Maiden ali kakšnega drugega metalskega velikana?
Ne. Najprej, festival je premajhen, da bi si jih lahko privoščili – finance nam pač tega ne omogočajo. Pa tudi, če bi v soboto zadel na lotu, jih sem ne bi mogel pripeljati, ker je prizorišče premajhno. Njihova produkcija je tako obsežna, da jih tu ne bi mogli gostiti.

To je ta dvorezni meč našega festivala. Je majhen in butičen, kar je po eni strani odlično, po drugi pa smo z nekaterimi stvarmi omejeni.

Kolikšna pa je ekipa, ki pripravlja festival?
Osnovna ekipa šteje le pet ljudi. Januarja se nam vsako leto priključijo nekateri ostali sodelavci in nato se postopoma število ljudi, ki pripravlja dogodek veča. Na samem festivalu nas dela 400.

Ko po zaključku festivala potegnete črto, kolikšni so stroški?
Skupaj z nastopajočimi znašajo okoli 1,5 milijona evrov.

Kar zajeten znesek …
Ja, za mulca z Lošinja, ki je bil metalski navdušenec in se je nato lotil te zgodbe v Tolminu, je številka kar velika ... (smeh)

Predvidevam, da s festivalom na začetku niste imeli dobička. Koliko je trajalo, da ste prišli na zeleno vejo?
Deset let. Zdaj že tretje leto poslujemo pozitivno. Da pokrijemo izgubo iz začetnih let, bo treba še leto ali dve s pozitivnim rezultatom.

Ko narediš izgubo, moraš s prodanimi vstopnicami za naslednje leto pokriti minus. Nato se trudiš, da je ta izguba vsako leto manjša. MetalDays je za to potreboval deset let.

Pri festivalu Punk Rock Holiday smo za to potrebovali veliko manj, saj smo se veliko naučili iz napak, ki smo jih naredili na MetalDays.

Kakšne so te napake?
Cel kup jih je, vsako leto se naučiš nekaj novega – od tega kje mora biti postavljen kakšen bar in kje ponudniki hrane, do slabega dizajna festivalskih majic in ostale ponudbe, zaradi česar je prodaja lahko slaba.

Težava je, da je festival enkrat letno. Če bi ga recimo spet organizirali čez en mesec, bi vse teklo kot po maslu. Zdaj pa je treba čakati eno leto, v tem času sicer odpraviš napake, ki si jih naredil, se pa pojavijo nove.

Za primerjavo, ko gre band na turnejo, je običajno prvih pet nastopov poraznih, ko se člani uigrajo, je naenkrat vse tako kot mora biti.

Zakaj sta propadla Rock Otočec in Schengenfest, vaši festivali pa prosperirajo?
Ne le za festivale, v poslu nasploh velja zlato pravilo: Če tvoj izdelek na trgu že obstaja, moraš biti boljši kot vsi ostali, ali pa moraš ponujati nekaj, česar nima nihče. Mi imamo izdelek, ki ga ne ponuja nihče.

Festivala, ki ju omenjate, nista ponujala nič posebnega, takšnih je v tem delu Evrope cel kup. Poleg tega nista imela koncepta – odgovorni niso vedeli zakaj so povabili te nastopajoče in ne katerih drugih, kdo bo zvezda festivala in kakšno korist imajo lahko od njega, ali se bodo osredotočili tudi na goste iz tujine oziroma ne, prav tako niso vedeli kako bi v prihodnosti dogodek razvijali.  

Sem pa opazil, da vaša ekipa razvija koncept metalskih počitnic. Letos tudi z zimsko ponudbo.
Ja, v Bohinju. Povpraševanje krepko presega naša pričakovanja. Odzivi so fantastični. Gre pa za drugačen koncept. V ponudbi sta dva paketa: smučanje in wellness, med peto in šesto zvečer se začnejo koncerti v športni dvorani. Prepričan sem, da bo tudi ta festival uspešnica. 

david.jug@zurnal24.si