Na prvi, konstitutivni seji se bo danes ob 11. uri sestalo 90 novoizvoljenih poslancev. Prvo sejo bo do izvolitve predsednika vodil najstarejši poslanec, to je Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek.
"V svojih najbolj divjih sanjah nisem nikoli pričakoval, da bom kdaj nastopil na ustanovni seji sklica državnega zbora," je dejal Česnik, ki pravi, da so njegovi občutki pred ustanovno sejo mešani, prepletajo se nervoza, trema, ponos in skrb, da ne bi koga užalil. Česnik je v DZ novinec, zato mu pri tehničnih pripravah pomaga strokovna služba, ki mu bo s pravnimi in postopkovnimi nasveti v pomoč tudi na petkovi seji. "Voditi sejo kot takšno ni problematično, bistveno je, da se vse strani, udeležene v DZ, zedinijo o bistvenih točkah: potrebujemo mandatno-volilno komisijo, predsednika DZ in podpredsednike," je dejal za STA.
Za začasnega predsednika več kandidatov
Še pred prvim zasedanjem se bodo ponovno sestali šefi strank levosredinskega bloka, ki so se včeraj dogovorili, da bodo v državnem zboru predlagali skupnega kandidata za začasnega predsednika.
Najverjetneje bo to sedanji predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki bi dobil tudi podporo Levice. Kot je včeraj povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec, je kandidatov za začasnega predsednika DZ sicer več, tudi Miro Cerar iz SMC, svojega kandidata pa naj bi bili pripravljeni predlagati tudi v LMŠ. V SD si mesto predsednika parlamenta želi Matjaž Nemec. "Nimamo težav z imeni, z naše strani je spremenljivih mnogo imen, tudi Miro Cerar. Za nas je sprejemljiv tisti, za katerega se bomo uskladili. Potrebujemo 46 glasov," je včeraj dejal Šarec. Koga bi podprli v SDS, ni znano.
Predsednik DZ je po protokolu drugi najpomembnejši človek v državi. Izvoljen z večino glasov vseh poslancev predstavlja najvišje državno zakonodajno telo in vodi njegovo delo. Funkcija velja za prestižno med političnimi, zato je bila tudi vedno del koalicijskih usklajevanj.
Državni zbor je glede na poslovnik konstituiran na prvi seji, ko je potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Po ustanovni seji parlamenta začnejo teči roki za sestavo nove koalicije. Predsednik države mora tako v 30-ih dneh državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Kot je znano, bo Borut Pahor za mandatarja predlagal predsednika SDS Janeza Janšo, ta pa bo, če bo drugouvrščeni Marjan Šarec zbral večino glasov, mandat zavrnil.
Glasovanje o mandatarju konec meseca
Poslanci o predlaganem kandidatu glasujejo najhitreje dva dni in najkasneje sedem dni po vloženi kandidaturi. Prvo glasovanje o novem predsedniku vlade bo tako konec meseca, med 26. do 30. julijem.
Če kandidat ne bo dobil potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata. Prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je v tem roku vloženih več kandidatov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.
V tretjem krogu potrebna le večina navzočih poslancev
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Še malo pa bomo dočakal nove stare nesposobneže predvsem pa lopove.