V prejšnjem prispevku smo pisali, da je število šolajočih otrok z odločbami za usmerjanje zaradi učnih težav v Sloveniji vedno več.  Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ), ki je od leta 2003 pristojen za izdajo odločb, je v šolskem letu 2020/2021 prejel 8.975 vlog, leta 2003/2004 pa 3.310. To pomeni, da se je število vlog v 17 letih skoraj potrojilo.

Foto: Profimedia otrok s posebnimi potrebami Največja skupina otrok s posebnimi potrebami so otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, sledi skupina otrok z opredeljenimi več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami ter skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Porast oz. nihanje prvič usmerjenih otrok na ZRSŠ pojasnjujejo s porastom števila šoloobveznih otrok in s tem prilivom vlog za usmerjanje, kot tudi s spremembami zakonodaje, organizacije in načina dela komisij, spremenjenimi merili in kriteriji v letu 2015 ter postopnem uveljavljanju Koncepta dela: učne težave v osnovni šoli iz leta 2007.

Nekaj razlogov je po njihovem mnenju povezanih z razvojem neonatologije v svetu in pri nas. "Vse bolj je razvit sistem identifikacije in prepoznavanja otrokovih potreb," nam razložijo na zavodu. Določeno vlogo pri tem igra tudi slovenski izobraževalni sistem, ki spodbuja vključevanje otrok s posebnimi potrebami (oz. učencev s PP) v večinske šole. Gre za t. i. koncept vključevanja, za katerega velja, da vključujoči način dela z učenci s PP zahteva pogled na razred kot na skupnost različnih, izvirnih posameznikov. V vključujočem okolju je izpostavljena predvsem potreba po prilagajanju okolja otroku.

Slovenija "Ker nimam zvez, je moj otrok prikrajšan, a ne bom se dala!"

Metode za delo z otroki s posebnimi potrebami so različne, ena izmed priljubljenih oblik je terapija s pomočjo živali. Terapevtski psi znanstveno dokazano pripomorejo v procesih rehabilitacije, izboljšujejo zdravje in počutje, učni uspeh, vedenjske motnje in umirjajo hiperaktivnost svojih varovancev. Znanstveniki so enotni, da ima pes na otroke in odrasle številne pozitivne učinke, kot sta znižanje krvnega tlaka in umiritev srčnega utripa.

Foto: Žurnal24 Ambasadorji nasmeha v akciji "Živalim je popolnoma vseeno, kako smo oblečeni, kakšen avto, telefon ali hišo imamo, ali smo debeli, suhi, majhni, z očali, na vozičku ... Živali nas sprejmejo takšne, kot smo, in nas ne kritizirajo ali etiketirajo. Zato je ta način zelo uspešen. Na primer imamo uporabnika, ki po poškodbi težko dvigne roko. Podamo mu žogico, ki jo mora vreči psu, s poudarkom, da mora vreči visoko. Za psa je to igra, prav tako za uporabnika in velikokrat se zgodi, da se za psa res potrudi. Veliko bolj kot, če bi delal s fizioterapevtom. Dejansko uporabnik pri delu z živaljo ne občuti, da je to terapija, pa čeprav izvaja vaje," je v intervjuju za naš medij lani dejala dolgoletna članica terapevtskega društva Ambasadorji nasmeha Urška Ivanovič.

Terapija s psi tudi v Sloveniji postaja vse bolj zaželena oblika, a še vedno brez posluha s strani države, saj to delo ni plačljivo in je izključno prostovoljsko, čeprav tako od vodnika kot od terapevtskega psa zahteva veliko časa in truda. Pri terapiji s pomočjo živali gre namreč za dolgoročno delo. 

V Sloveniji trenutno primanjkuje terapevtskih parov, ki zaradi preobilice dela potrebam javnosti le stežka zadostijo. Pri vsem tem je ključno, da pri psih ne prihaja do preobremenjenosti. Z željo, da bi čim manjkrat prihajalo do tega, je v društvu Tačke pomagačke delo terapevtskih parov omejeno na največ uro na dan (ali celo manj) dva dni na teden, v redkih primerih trikrat. 

pri nas Otrok s temi potrebami vedno več, a premalo terapevtov

Sogovornica iz društva Ambasadorji nasmeha morebitno rešitev vidi v zdravstvenem zavarovanju, ki bi terapije lahko vključeval. Zaveda se, da bi pri tem naleteli na izvedbeni problem. "Predvidevam, da bi z vzpostavitvijo takšne rešitve dobili tudi kvote, ki bi jih morali doseči. Pri delu z živalmi to ni mogoče, če hočemo, da žival ostane v dobri psihični in fizični kondiciji," razloži. Zato se ji zdi najbolj smiselno, da bi bile ure terapevtskega dela plačljive. Tovrstne prakse se držijo že v nekaterih drugih državah. "Konec koncev naše živali niso zastonj. Morajo jesti, včasih tudi dobiti dodatke. Skrbeti moramo, da so redno razglisteni, cepljeni, čisti, šolani. Če žival zboli, ne more delati, polega tega imamo strošek na veterini," nadaljuje.

V društvu Ambasadorji nasmeha v pomoč otrokom z bralnimi težavami izvajajo program z imenom Beremo z nasmehom. Program je namenjen učencem, ki imajo težave z branjem, bodisi zaradi disleksije, slabega branja, bodisi slabovidnosti. Bistvo je, da učenec bere kužku, ki mirno leži in posluša. Gre za dolgoročno delo, pri katerem je treba biti izjemno potrpežljiv. Po izkušnjah terapevtskega društva je izboljšanje branja opaziti v enem šolskem letu, poveča pa se tudi veselje do knjige.

Omenjene prakse se že poslužujejo v nekaterih državah zahodne Evrope, kjer so terapije s pomočjo psa uvedene v zdravstveni sistem. To pomeni, da jih v praksi zdravnik lahko predpiše na recept.

Foto: Tačke pomagačke Tačke pomagačke

Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlogu odgovarjajo, da mora vse pobude za uvedbo novih metod in postopkov diagnostike, zdravljenja ali rehabilitacije v obvezno zdravstveno zavarovanje odobriti ministrstvo za zdravje. Te zaradi zahtevnosti terjajo dodatne finančne vire, predhodno pa jih morajo obravnavati tudi Zdravstveni svet oz. pristojni razširjeni strokovni kolegij. Na ta način se zagotovi financiranje nove metode oz. storitve iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Mnenju ZZZS se pridružujejo na ministrstvu za zdravje, kjer so nam odgovorili, da se zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, vsako leto dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določijo obseg sredstev. "Dogovor o programih zdravstvenih storitev je rezultat pogajanj deležnikov, ki predstavlja pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Terapija z živalmi trenutno ne sodi med prednostna področja novih programov zdravstvenih storitev," so jasni na zavodu.

Bile tudi sistemske težave

Leta 2019 je takratni poslanec Milan Brglez v parlament vložil poslansko pobudo za dopolnitev 13. člena Zakona o zaščiti živali. Čeprav povpraševanje po sodelovanju med društvi s terapevtskimi psi in številnimi ustanovami vztrajno narašča, jim zakon onemogoča nemoteno delovanje. Vodstvo javnih ustanov ima namreč pravico zavrniti vstop terapevtskega psa in njegovega vodnika v javno ustanovo, med katere se štejejo tudi ustanove, v katerih terapevtski pari opravljajo programe terapij s pomočjo psov. Zadeve se od takrat vse do letos niso premaknile.

Foto: arhiv Društva Tačke pomagačke Društvo Tačke pomagačke

Odgovor Vlade RS na poslančevo pobudo se je takrat glasil, da je bilo v tej pomanjkljivo navedeno, zakaj je treba določiti dovoljenje za vstop. V primeru psov ali drugih živali v terapevtske namene gre namreč za izvajanje terapevtskega srečanja v sodelovanju in dogovoru z javno ustanovo, v kateri se tovrstne terapije izvajajo.

Nežna pasma Tako pametni, da so tudi terapevti, reševalci ...

"Področje posredovanja s pomočjo živali v terapevtske namene še ni sistemsko urejeno. Treba bi bilo urediti, kaj je posredovanje s pomočjo živali, katere živali se uporabljajo za izvajanje posredovanja, v katere terapevtske namene se uporabljajo, določiti upravičence za izvajanje posredovanja s pomočjo živali, določiti ustrezne programe šolanja za živali v terapevtske namene, opredeliti kriterije za izvajalce šolanja in določiti tudi nosilce stroškov v zvezi z izvajanjem posredovanja s pomočjo živali," so zapisali v odgovoru. Dodali so, da bodo v vladi proučili, ali je za zagotavljanje dobrobiti in primernega ravnanja z živalmi v terapevtske namene treba regulirati izvajanje posredovanja s pomočjo živali tudi v Zakonu o zaščiti živali. 

Foto: Profimedia pes Ta bi bil lahko deležen številnih sprememb, saj so v stranki SD skupaj z Levico in Gibanjem svoboda 13. aprila letos v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o zaščiti živali. Novela je nastala v sodelovanju s številnimi društvi ter posamezniki in deli slovensko javnost, predvsem glede pooblaščenih svetovalcev. Z zakonom želijo pobudniki izboljšati pogoje za varstvo in zaščito drugih živih bitij, tj. živali.

Zakon tako prinaša številne spremembe, med drugim bo omogočil vzpostavitev prehodnih hlevov za odvzete rejne živali. Predlog zakona uvaja popolno prepoved privezovanja psov ter prepoved zadrževanja in nastanitve živali v premajhnih prostorih, kjer jim ni zagotovljena zadostna možnost gibanja.

V noveli pa so se dotaknili tudi položaja terapevtskih živali, ki zaenkrat v zakonodaji še niso definirane. Točka se nanaša na pse vodnike, delovne živali, terapevtske konje, in sicer se zanje uvaja enakovredno varovanje kot domačim živalim.

Inšpektorica "V času svoje kariere še nisem spoznala namernega mučitelja živali."

Že sedaj veliko dobrih praks

Terapije s pomočjo psov so sicer primerne za vse starostne skupine, še najbolj pa so priporočljive za osebe s posebnimi potrebami in otroke v vrtcih ter šolah. Trenutno se pri delu s terapevtskimi psi šole in zavodi neposredno povezujejo z nevladnimi organizacijami.

V letošnjem letu se je s pobudo za sistemsko ureditev na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) obrnila organizacija Mreža šolski pes. Predlagali so, da se povežejo z Zavodom RS za šolstvo, ki lahko spremlja in evalvira tovrstne dejavnosti ter pripravlja programske dokumente, na podlagi katerih so nato možni razmisleki za sistemske rešitve. Že sedaj v Mreži šolski pes dobre prakse na tem področju beležijo v Cirius Kamnik, v OŠ Pod goro in v SVŠGUGL v Ljubljani.

Foto: arhiv Društva Tačke pomagačke Društvo Tačke pomagačke

dezurni@styria-media.si