Ljubljana. Nemčija je 26. maja opoldne s sončnimi elektrarnami že proizvedla toliko elektrike, da je pokrila polovico potreb v tistem trenutku. “Pri nas iz sonca na prebivalca proizvedemo desetkrat manj elektrike, torej bi trenutno lahko pokrili največ pet odstotkov potreb,” nam za primerjavo na hitro preračuna Robert Otorepec, predsednik nadzornega sveta podjetja Sol Navitas.

Čez noč nova uredba

V Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) so se včeraj javno oglasili, ker je vlada prejšnji četrtek v pičlih “14 dneh pripravila in sprejela uredbo”, ki s 1. julijem dodatno znižuje odkupne cene za elektriko, proizvedeno v sončnih elektrarnah. Od izhodiščne cene v letu 2009 te ne bodo nižje (kot je bilo predvideno) za 40, ampak kar 52,45 odstotka.

V združenju znižanju ne nasprotujejo, toda opozarjajo, da je metodologija, “ki je bila uporabljena, zastarela”, v vladnih izračunih pa je “tudi kar nekaj napak”. Takoj ko so na spletni strani ministrstva za infrastrukturo opazili predlog sprememb uredbe, so poslali pripombe. Predlagali so, naj se odkupne cene elektrike iz manjših sončnih elektrarn znižajo manj, iz večjih pa bolj in naj se odpravijo birokratske ovire, ki tudi dražijo postavitev predvsem malih elektrarn. Nič od tega ni bilo upoštevano. “Vtis je, da si v Sloveniji fotovoltaike zdaj ne želimo več, medtem ko v Nemčiji, po kateri se zgledujemo, ta postaja strateški vir,” pravi Marko Femc, direktor Plan-neta.

Trg le še za velike igralce

V zadnjih treh letih so se solarni moduli (tudi zaradi dampinških cen kitajskih proizvajalcev) res pocenili za kar 50 odstotkov, priznavajo v ZSFI. A naložbe v male elektrarne bremenijo visoki fiksni stroški. “Tako bo zdaj donosno graditi le še velike sončne elektrarne,” posledice uredbe komentira Otorepec in opozarja, da bi bilo, ker se denar za “subvencije tega energetskega vira zbira od vseh porabnikov elektrike”, narobe, če bi šle spodbude le še v roke tistih investitorjev, ki si lahko privoščijo večje elektrarne.

V združenju ne zanikajo, da je panoga, ki je odprla 2.500 delovnih mest, v zadnjih letih dosegala visoko rast. Naložba v velike sončne elektrarne se bo nekaterim srečnežem povrnila že v šestih, sedmih letih. Pri manjših (hišnih) elektrarnah pa je bil donos že zdaj le štiri-, petodstoten. “To je tolikšen, kot če bi denar naložili v banko, zato so si jih na strehah postavljali večinoma le okoljski navdušenci,” na anomalije dosedanje politike opozarja Primož Tručl, direktor družbe Enerso.

Ceneje kot biomasa

Prav zaradi rasti trga in razvoja tehnologij pa elektrika iz fotovoltaičnih elektrarn “ni več najdražja, kar je veljalo še pred letom, dvema. Trenutno je že 30 odstotkov cenejša kot tista iz elektrarn na biomaso. Če se bo rast panoge nadaljevala, bo do leta padla na raven cen konvencionalnih virov,” napoveduje Otorepec. Ker pa elektrika iz sončnih elektrarn ni enakomeren vir, njen delež dolgoročno ne bo presegel od 20 do 25 odstotkov.