Po tem, ko so v preteklih letih že odpravili regulacijo cen na področju daljinskega ogrevanja, komunalnih storitev, zemeljskega plina, električne energije in železniškega prometa, se popolna deregulacija cen vpeljuje tudi na področju naftnih derivatov po vsej državi. Slovenija je bila v EU izjema, saj se v vseh državah EU, z izjemo Belgije, Malte in Luksemburga, drobnoprodajne cene naftnih derivatov oblikujejo prosto na podlagi konkurence med obstoječimi podjetji.
V Sloveniji je, kot kaže analiza trga, na podlagi katere je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagalo liberalizacijo cen naftnih derivatov, dejavnost trgovine na drobno z lastnimi motornimi gorivi visoko koncentrirana. Delež največje družbe je v letu 2018 predstavljal nekaj več kot 68 odstotkov v vseh ustvarjenih prihodkih na domačem trgu panoge, delež druge največje družbe pa nekaj več kot petino. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je v letu 2018 z vrednostjo 5.174 bistveno presegala mejo visoke koncentracije. Analiza je pokazala, da se podobne vrednosti nakazujejo tudi za leto 2019.
Trg z indeksom HHI manjšim od 1.500 je konkurenčni trg, trg z indeksom med 1.500 in 2.500 je zmerno koncentriran trg, trg z indeksom nad 2.500 pa je zelo koncentriran.
Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je v svoji raziskavi trga pogonskih goriv zaznala elemente, za katere meni, da lahko nakazujejo na verjetnost omejevanja ali izkrivljanja konkurence v Sloveniji. Njihova raziskava je pokazala, da pri obstoječi politiki regulirane cene bencina NMB 95 in dizla po principu najvišje dovoljene cene ne prihaja do cenovne konkurence (oziroma le pri bencinskih servisih, postavljenih na parkiriščih trgovskih centrov), saj zaradi izredno nizkih marž ponudniki niti nimajo veliko manevrskega prostora za zniževanje cen.
Na podlagi tega AVK ocenjuje, da tudi v primeru prostega oblikovanja cen ni mogoče pričakovati bistvenega znižanja cen. Anketirana podjetja so ocenila, da bi potrošniki menjali ponudnika goriva pri 5 % razliki v ceni. To govori v prid dejstvu, da za ponudnike pogonskih goriv pri (trenutni) marži, ki je približno 8 % maloprodajne cene, ni pričakovati, da bi bilo nižanje cen na račun marže za njih ekonomsko upravičeno.
Potencial za diskontno ponudbo je, ampak …
Potencial za razvoj diskontne ponudbe s pogonskimi gorivi v Sloveniji je, a obstajajo visoke vstopne ovire na že visoko koncentriranem trgu pogonskih goriv. Za slovenski trg je značilno majhno število udeležencev z visokimi tržnimi deleži. To velja predvsem za Petrol in OMV, ki imata prevladujoč delež tako na veleprodajnem kot maloprodajnem trgu pogonskih goriv. Takšna tržna struktura udeležencem omogoča usklajeno delovanje, in sicer "tiho dogovarjanje", kjer manjši ponudniki le sledijo večjim, je zapisano v analizi.
Za razvoj diskontne ponudbe s pogonskimi gorivi bi bilo treba po oceni agencije zagotoviti hitrejše postopke pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za umestitev novih bencinskih servisov v prostor. "Liberalizaciji cen bi torej morali slediti tudi ukrepi in aktivnosti za povečanje konkurence na trgu, ki bi morali izboljšati možnosti za vstop novih ponudnikov na trg (na primer čimprejšnja odprava nepotrebnih ovir za pridobitev dovoljenj za vstop na trg)," so še zapisali.
Po koncu regulacije tako pristojni ne pričakujejo večjega povečanja konkurence na slovenskem trgu, kar bi lahko imelo vpliv na dvig marž in posledično zvišanje maloprodajnih cen. Izjema so obmejna območja, kjer na konkurenco vplivajo ponudniki v sosednjih državah.
Za okoli petino višje marže
Analiza gibanja cen že liberaliziranih cen naftnih derivatov, ki so jo opravili leta 2017 na podlagi podatkov šestinpolmesečnega obdobja dereguliranih cen, je pokazala, da je maloprodajna cena 98 ali večoktanskega neosvinčenega motornega bencina že v zelo kratkem obdobju po liberalizaciji presegla raven, ki bi veljala za modelsko, torej regulirano ceno. Višja maloprodajna cena je bila posledica za okoli petino višje marže trgovcev.
Cene kurilnega olja se v omenjenem šestinpolmesečnem obdobju ni bistveno spremenila. Do rasti je prišlo v kasnejšem obdobju. V letu pred deregulacijo so bile cene kurilnega olja v povprečju za 7 % nižje kot v EU, v osmih mesecih letos pa so bile povprečno že za 4 % višje.
Trenutne maloprodajne cene 95 oktanskega motornega bencina in dizla na avtocestah in hitrih cestah kažejo, da so cene tam glede na cene izven avtocest in hitrih cest višje za okoli 2 % (pri dizlu) oz. 3 % (pri NMB 95). Pri takšnem skupnem dvigu cen je bila marža, ki ima sicer nizek delež v maloprodajni ceni, višja za okoli 30 oz. 25 %.
Ne več, manj priliva v državno blagajno
Analiza učinka deregulacije cen naftnih derivatov je pokazala, da bi ob povišanju marž s strani naftnih distributerjev prišlo do zmanjšanja javnofinančnih prihodkov. Vzrok za to tiči v povečanju marž distributerjev, kar vpliva na cene in količine prodanih naftnih derivatov.
Trenutna veljavna marža po uredbi znaša 0,08701 EUR/liter pri 95-oktanskem bencinu in 0,08158 EUR na liter pri dizelskem gorivu.
Analiza predpostavlja, da se bo marža na naftne derivate ob popolni sprostitvi cen naftnih derivatov skozi leta postopoma dvigovala. Leta 2021 naj bi se tako marže za gorivo NMB 95 dvignile za okoli 30 odstotkov. Ob strukturi cene goriva NMB 95 na dan, 8. 9. 2020 (vir: MGRT), bi to pomenilo, da bi marža v absolutnem znesku znašala 0,11311 eur/liter, končna maloprodajna cena pa bi se dvignila za 3,2 % in bi se torej iz 1 EUR/liter dvignila na 1,032 EUR/liter ali za 3,2 centa na liter. Ocena je bila narejena na podlagi ocenjene višine marž v državah članicah EU.
Višja marža in posledično maloprodajna cena bi povzročila zmanjšanje prodanih količin za 3,2 %, kar bi povzročilo izpad trošarine v višini 8 milijonov evrov do konca prihodnjega leta, ob predpostavki, da bi tudi trošarina za NMB 95 do konca leta znašala 0,47829 EUR/liter. Če pa bi bile trošarine do konca leta 2021 na ravni trošarin na dan, 8. 9. 2020, in bi tako znašala 0,36842 EUR/liter bi to pomenilo zmanjšanje pobranih trošarin za okoli 6 milijonov evrov leta 2021.
Pri analizi učinka deregulacije cen naftnih derivatov preko spremembe marže distributerjev naftnih derivatov, so bile uporabljene prodane količine naftnih derivatov v Sloveniji, od katerih je obračunana trošarina v letu 2019 (vir: FURS), in vpliv pričakovanega povišanja marž naftnih distributerjev na količine prodanih naftnih derivatov v analiziranem obdobju.
Marže pri dizelskem gorivu bi se na podlagi ocen v prihodnjem letu dvignile za 50 odstotkov, kar bi ob strukturi cene dizelskega goriva na dan, 8. 9. 2020, pomenilo, da bi marža v absolutnem znesku znašala 0,12237 eur/liter, končna maloprodajna cena pa bi se dvignila za 5 % in bi se torej povečala za 5 centov na liter. Posledično bi se prodane količine zmanjšale za 5 odstotkov, kar bi povzročilo izpad trošarin v višini 24 milijonov evrov do konca leta 2021 ob predpostavki, da bi tudi trošarina za dizelska goriva do konca leta znašala 0,39272 EUR/liter. Če bi bile trošarine do konca leta 2021 na ravni trošarin na dan, 8. 9. 2020, in bi tako znašala 0,36442 EUR/liter bi to pomenilo zmanjšanje pobranih trošarin za okoli 22 milijonov evrov leta 2021.
Tudi na dolgi rok manj za državno blagajno
V obdobju petih let po popolni deregulaciji cen naftnih derivatov bi se po oceni iz analize marže za 95-oktanski bencin dvignile za okoli 70 odstotkov in za dizelsko gorivo za okoli 100 odstotkov. Maloprodajna cena 95-oktanskega bencina bi se dvignila za 7,4 centa na liter, kar bi povzročilo 7,4-odstotni padec prodaje. Če bi trošarine po petih letih bile enake trošarini z dne, 8. 9. 2020 (0,36842 eur/liter), bi to pomenilo za okoli 13 milijonov evrov letno manj pobranih trošarin.
V primeru dizelskega goriva bi se marže povišale za 100 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi se cena dvignila za 10 centov na liter, posledično bi se prodane količine zmanjšale za 10 odstotkov. Ob upoštevani elastičnosti povpraševanja -1 bi to povzročilo izpad trošarin v višini 47 milijonov evrov v obdobju petih let po popolni deregulaciji cen. Če bi bila trošarina v obdobju petih let po popolni deregulaciji cen vseh naftnih derivatov na ravni trošarin na dan 8. 9. 2020 in bi tako znašala 0,36442 eur/liter bi to pomenilo zmanjšanje pobranih trošarin za okoli 43 milijonov evrov letno v obdobju petih let po popolni deregulaciji cen vseh naftnih derivatov.
Levičarski cajtng je pozabil izračunati (morda ne zna) koliko več denarja bo priteklo v državno blagajno zaradi povišanja marž (kapitalski …
> "to je eu direktiva in tudi v avstriji je trg prost ..." ------------------- To ni EU direktiva. Ne verjamem …
to je eu direktiva in tudi v avstriji je trg prost ... ne se razburjat, tako pač je