Lažno pozitivnih hitri testiše vedno odpirajo precej vprašanj; ali je bila razlog za zaplete slaba kakovost testov, bo pokazalo preverjanje nacionalnega laboratorija za zdravje. Omenjajo se tudi možne napake pri ravnanju z vzorci oziroma nepravilna hramba slednjih.
Premier Janez Janša je poudaril, da sta na potezi dva pristojna organa: "Agencija, ki je pristojna za kakovost teh materialov kot tudi zdravstvena inšpekcija." Prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel pa je izpostavil, da bi morali nemudoma pozitivne hitre teste preverjati s PCR metodo v primeru, ko je oseba asimptomatska.
Popravke nepravilnih rezultatov bodo vnesli v statistiko, da bi se izognili zmedam, pa bodo v nacionalno statistiko zabeležili tiste, ki bodo dobili porjen pozitiven bris tako na hitrem antigenskem kot tudi PCR testu, rezultat le hitrega testa pa bodo upoštevali osebam s simptomi in tveganim stikom.
Ali napačna izvedba ali napaka testa
Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je v sinočnjih Odmevih javne televizije še enkrat poudaril pomen hitrih testov, s katerimi lahko obvladujemo številke. "Ko govorimo o pandemiji v razcvetu, na ta način lahko vidimo, kaj trenutno imamo. PCR testi so 100-ostotni, pri hitrih testih pa se napaka pojavi bodisi zaradi napačne izvedbe ali pa testi niso taki, kot bi morali biti."
Štruelj je izpostavil, da naj bi vsi hitri testi imeli certifikate, ki kažejo tako njihovo občutljivost kot selektivnost. "Selektivnost pmeni, da lahko določimo samo Sars-CoV-2, občutljivost pa, koliko tega virusa je. Gre namreč zato, da ti testi zaznavajo virus šele, ko ga je dovolj v nosni sluznici ali v grlu, nenazadnje na koncu tudi v slini, vendar mora biti tega virusa dovolj. To pomeni, da takoj na začetku obolevnosti, pa tudi po preboleli bolezni ti testi ne bodo več pokazali prisotnosti virusa. PCR testi ga pokažejo od začetka do konca, zato so bolj verodostojni."
Navodila so jasna
Stroka je nad pojavom še vedno začudena, znanstveno bi bilo mogoče, da je PCR test pozitiven in hitri test negativen, obratno pa ne. Možnosti sta torej le dve, ali je test slab oziroma ni primeren za splošno testiranje, pravi Štrukelj, ali pa je prišlo do napake pri odvzemu ali testu.
Štrukelj je izpostavil, da imajo Svetovna zdravstvena organizacija in nacionalni inštituti zelo natančna navodila: "Občutljivost mora biti nekje od 85 do 90 odstotkov, selektivnost pa 97 odstotkov. Seveda, ko se uvozi nek test, bi morali narediti preizkus in ga šele potem dati na tržišče. Če verjamemo samo papirju, potem mogoče pride do take diskrepance, kar smo videli sedaj."
Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do odpoklica teh testov, če je v tem primero možno njihovo pomanjkanje, je Štrukelj odgovoril, da je ponudnikov hitrih testov že ogromno. "Vidimo, da so kar v vrsti. Vsi izkazujejo primerne certifikate, kar se tiče seveda samega papirnega dela. Kar bi svetovali je, da če se država odloči za uporabo testov, mora zahtevati verifikacijo in preverbo na samih vzorcih."
Skoraj dva meseca ugotavljanja, ali so zanič ali ne. Koliko so jih v tem času uporabili, koliko ljudem po nepotrebnem …
Sumim, da na kakovost izvedbe testa vplivajo naslednji trije dejavniki: stres (ljudje so bili pod stresom, zato večja verjetnost, da …
Pa koliko dokazov potrebuje še ta vlada, da so testi ena velika goljufija? Zakaj se šolniki bolj ne uprete? Preden …