Zaradi plačevanja prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje je namreč študentsko delo postalo predrago tako za delodajalce kot študente, opozarjajo.

"V mesecih po uvedbi sprememb pri študentskem delu opažamo, da se je obseg opravljenih ur, kjer je od začetka februarja do konca maja prek servisa delalo 32.868 študentov in dijakov, zmanjšal za 18 odstotkov," je povedala Saša Praček iz e-Študentski servisi. Najpogosteje so dijaki in študenti v tem času opravljali administrativna dela, dela v proizvodnji, gostinska dela (strežba), trgovska (pomoč pri prodaji), fizična dela, dela hostese in promocije.

Ob tem opažajo, da so podjetja večinoma nase prevzela plačilo prispevkov, ki jih morajo študenti plačevati za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 odstotka), nekatera delno, v ostalih primerih pa je prispevek plačal študent. "Od tega je tudi odvisno zadovoljstvo študentov glede sprememb, saj tistim podjetjem, ki niso nase v celoti prevzela plačevanja prispevkov, trenutno težje najdejo kandidate za delo," pravi Pračkova.

V tem študentskem servisu so prav tako zaznali, da so dela, ki so imela pred sprejetjem sprememb urno postavko nižjo od 4,5 evra bruto (3,8 evra neto), v veliki meri izginila. Razlog je po njenih navedbah verjetno v tem, da so podjetja delovno silo nadomestila z notranjimi resursi oziroma s cenejšo delovno silo, ker si zaradi višjih stroškov študentske delovne sile ne morejo več privoščiti.
To velja predvsem za določene regije, ki so pred spremembami imele urne postavke precej nižje od minimalne, to so Podravje, Pomurje, Štajerska, Zasavje, ter določene vrste del, kot so delo v proizvodnji, pakiranje, prodaja, polnjenje polic, je dodala Pračkova.

Za vse predrago ...

Podobno upad študentskega dela zaznavajo tudi v Agenciji M servis in v Študentskem servisu Maribor. "Razlog za zmanjšanje študentskega dela je v plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker je ta delno prevaljen na delodajalce, delno pa na študenta," pojasnjuje Marko Mikulin iz Agencije M servis. Kot pravi, so študentje sprva razumeli, da jim bo tekla delovna doba in da jim ne bo treba nič prispevati. Zato se je tudi interes študentov za tovrstno delo zmanjšal, pri njih se upad študentskega dela giblje okrog 10 odstotkov, največ na Štajerskem.

"Študentsko delo je postalo predrago za delodajalce in podjetja, ki vse manj zaposlujejo študente," pravi Anja Arko iz Študentskega servisa Maribor. Celotna obremenitev študentskega dela za delodajalce znaša zdaj 41,16 odstotka, kar je za podjetje po njenih trditvah absolutno predrago glede na minimalno urno postavko. Pred sprejetjem sprememb so imeli nekateri delodajalci za preprosta dela, denimo čiščenje, urno postavko 3,50 evra, zdaj morajo dati en evro več, je dejala.