Po zadnjih dogodkih v Kranju, ko so zaradi nasprotovanja staršev in profesorjev odstopili od načrta, da bi v tamkajšnji dijaški dom namestili šest migrantskih otrok brez spremstva,  starih med 8 do 14 let, so pripravljenost, da bi, predvsem mladoletne begunce sprejeli v svoj dom, izrazili številni posamezniki. 

Foto: EPA begunci "Že v septembru se je Slovenski filantropiji javilo okoli 50 posameznikov, ki bi beguncem bodisi ponudili sobo ali pa celo stanovanje. Po dogodkih v Kranju je po neformalnih poteh do nas prišlo nekaj takih pobud in tudi vprašanj, če je to sploh možno," so povedali na Slovenski filantropiji. 

"Kako lahko jaz pomagam?"

Med njimi je tudi Jana Lutovac Lah, ki je v svoj dom v soglasju z družino pripravljena sprejeti dva mladoletna begunca. "Po včerajšnjem prispevku, iz katerega sem ugotovila, da so otrokom beguncem brez spremstva staršev onemogočili nastanitev, sem pomislila, kako lahko pomagam in si odgovorila, da tako, da ponudim priložnost nastanitve pri sebi oziroma v naši družini," pravi Lutovac Lahova, ki je  pomagala že večkrat. "Sicer pa je v meni očitno zrasel ta socialni čut, saj sem že pomagala otrokom - recimo kot prostovoljka pri vodenju projekta Ali dobro vidiš, ki smo ga izvedli skupaj s fotografi iz društva Enooki, namenjen pa je bil slepim in slabovidnim otrokom, pa recimo kot mini humanitarka, ko sem otrokom v Ugando nesla 70 kg izdelkov slovenskih proizvajalcev."

"Sprejela bi tistega, ki potrebuje pomoč."

Na vprašanje, koga bi sprejela in za koliko časa, odgovarja: "Torej, nikoli nisem iskala odgovora na vprašanje, komu točno v skupini socialno šibkih je moj prispevek namenjen, kot le to, da sem vedela, da ga bo dobil tisti, ki ga potrebuje. Tako tudi tukaj nimam drugačnega odgovora - sprejela bi tistega otroka begunca brez starša, ki potrebuje nastanitev za toliko časa, dokler se ne najde trajnejša ali trajna, torej ustrezna rešitev za njegovo situacijo." Foto: EPA Otroci begunci v Nemčiji

 Na koga se obrniti?

Tako kot Jana Lutovac Lah pa so tudi prostovoljci, ki so se glede namestitve beguncev na svojem domu javili že septembra, še vedno brez odgovorov, kako naj svojo namero realizirajo. "Komu naj se javimo tisti, ki smo pripravljeni nudit nastanitev? Glede na situacijo v Kranju razumem, da otroci begunci brez staršev so že tu," sprašuje Jana Lutovac Lah, ki se je danes obrnila na številne inštitucije, vendar odgovora (še) ni dobila. 

"Otrok v rejniške družine še ne nameščamo"

Iz vlade so medtem sporočili: "Trenutno potekajo intenzivne aktivnosti med ministrstvi za notranje zadeve, za izobraževanje ter za delo, katerih cilj je vzpostaviti poseben nastanitveni center za otroke brez spremstva s strokovno podporo, prevajalci in drugimi ustreznimi pogoji, v katerem bodo ti obravnavani na primeren način. Otroci, za katere se trenutno išče namestitve, v veliki večini še nimajo statusa in zanje tudi ne vemo, ali imajo v kateri od drugih držav starše ali sorodnike, ki bodo zanje ustrezno poskrbeli in jih bomo torej z družino združili. Zato v tem obdobju za te otroke še ne iščemo oziroma jih še ne nameščamo v rejniške družine."

Mnenje bi moral podati tudi Center za socialno delo 

Kako namerava tovrstna vprašanja urediti država, ne vedo niti na Slovenski filantropiji. "Teoretično možnost, da na dom sprejmemo na dom mladoletnega begunca ali prosilca za azil, obstaja. Za mladoletnega brez spremstva skrbi njegov (če je prosilec za azil) zakoniti zastopnik ali (če je oseba s statusom) skrbnik. Ta lahko da dovoljenje za tako namestitev, verjetno pa mora mnenje podati tudi Center za socialno delo (CSD)," pravijo na filantropiji, kjer podpirajo razvoj posebnega sistema usposobljenih rejniških družin, ki poznajo osnove oblike dela z otroki brez spremstva (dejstvo, da so lahko travmatizirani), njihovo kulturo idr. Mladoletni prosilci za azil naj bi se sicer čim prej vključili v šolo, ne glede na to, kje bivajo.

V tujini odrasli prosilci že pri zasebnikih

Medtem v tujini, denimo v Avstriji, prosilce za azil že nameščajo pri zasebnikih.V kraju Feldbach so prosilci za azil med drugim nastanjeni tudi v nekdanjem gostišču Tafelspitz,  Italiji pa begunce že dlje časa nameščajo pri družinah, pa pri nas prakse glede namestitve pri zasebnikih, še ni."Če tujci ob postopkih s policisti zaprosijo za mednarodno zaščito, policija v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti izvede registracijo in nato tujca preda uslužbencem Ministrstva za notranje zadeve oziroma Azilnega doma. V tem primeru ima tujec pravico prebivati na območju Republike Slovenije in v skladu z ZMZ v določenih primerih tudi izven Azilnega doma." pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve. 

Nekateri odrasli že pri zasebnikih; plačujejo najemnino

To pomeni, da posameznik lahko nudi prenočišče prosilcu oziroma tujcu s priznano pravico do mednarodne zaščite. Nekaj takih primerov, ko so prosilci za azil nastanjeni pri zasebnikih in za to plačujejo najemnino, je v Sloveniji že. "Prosilec za azil bi moral imeti že urejeno najemno pogodbo z lastnikom stanovanja. Nato bi moral nasloviti prošnjo na Strokovno medresorsko komisijo (SMK) z navedenimi razlogi, zakaj ne more živeti v azilnem domu. O tej prošnji potem odloča SMK," pojasnjujejo na filantropiji. Vendar pa na vprašanje, kako nanačno potekajo postopki, če nekdo želi poskrbeti za mladoletnega begunca, kdo odloča o primernosti kandidatov (družine), in kakšna so finančna nadomestila, odgovorov danes nismo mogli dobiti.  

sergeja.hadner@zurnal24.si