Podatki Statističnega kažejo, da se je BDP lani znižal za  2,3 odstotka, medtem ko se je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z zadnim četrtletjem leta 2011 zmanjšal za tri odstotke.

"Izpostavimo lahko zelo šibko domače povpraševanje, ki se je realno zmanjšalo, in precej šibkejše zunanje povpraševanje, ki pa je kljub vsemu edino pozitivno prispevalo k spremembi BDP," je dejala vodja sektorja za makroekonomske statistike Karmen Hren.

Kot je poudarila, optimističnih napovedi ni mogoče podati, pozitivno je le to, da se razmere dodatno ne poslabšujejo.

Eden največjih elementov, ki je prispeval k padanju BDP, je porabljanje. "Do zdaj vsa ta kriza, v kateri smo, še ni zarezala v porabo gospodinjstev, zdaj pa se kaže, da se v trenutnem valu krize te težave zelo izrazito selijo tudi na to področje," je povzela.

Porabljamo manj

Kot je spomnila, smo leta 2009 beležili 7,8-odstotni upad BDP, a je poraba gospodinjstev minimalno rasla. "Lani je prišlo do obrata navzdol," je dejala in med razlogi za to naštela povečanje brezposelnosti, manjše socialne transferje, ki ne nadomeščajo izgubljenih dohodkov, realno zniževanje neto plač in negotovost glede zaposlitve velikega števila zaposlenih v javnem sektorju.

Konec lanskega leta se je nadaljevalo tudi zmanjševanje investicij, ki so bile v primerjavi s četrtim četrtletjem 2011 manjše za 22,4 odstotka, od tega investicije v osnovna sredstva za 10,6 odstotka. Investicije v gradbene objekte so se zmanjšale za 18,5 odstotka, investicije v opremo in stroje za 4,5 odstotka. V vsem letu 2012 so bile bruto investicije za 17,8 odstotka nižje kot leto prej.

Zmanjševanje domačega povpraševanja se odraža tudi v transakcijah s tujino in zmanjševanju investicij.