"V okolici Ljubljane sem kupil zemljo, da bi gradil hišo. Zdaj sem ugotovil, da moram izvesti arheološke raziskave," nas je opozoril bralec, ki ga skrbijo dodatni stroški.

Zanj imamo dobro in slabo novico. Dobra novica je ta, da predhodno arheološko raziskavo plača država. Slaba novica pa je, da če bodo kaj našli in bo potrebno izkopavanje, stroški doletijo njega. Višina stroškov in čas izkopavanja nista omejena, stroškom se lahko izogne le, če se odloči, da ne bo gradil.

Na ministrstvu za kulturo sicer pravijo, da je bil v primeru stanovanjske gradnje lani le en primer, ko je predhodna raziskava pokazala, da je potrebno arheološko izkopavanje.

Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja

Če prostorski akti tako določajo, mora lastnik pred gradnjo pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda za varstvo kulturne dediščine, ko so ti izpolnjeni, pa dobi kulturnovarstveno soglasje za poseg. To se v primeru gradnje, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, izda kot projektno soglasje, pogoj za to soglasje pa je lahko tudi obveznost predhodne arheološke raziskave.

Kje preveriti, kakšen je varstveni režim pri vas

Investitor lahko za svojo nepremičnino preveri pravne režime varstva, ki jih je treba upoštevati pri pripravi planov in posegih v območja kulturne dediščine na spletnem pregledovalniku Ministrstva za kulturo: Pravni režimi varstva kulturne dediščine eVRD (http://giskd6s.situla.org/evrd/).

Ministrstvo za kulturo je lani izdalo 563 kulturnovarstvenih soglasij za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, od tega jih je bilo okrog 30 odstotkov za novogradnje ali prenove hiš za lastne potrebe.

Financiranje mimo javnega poziva

A na razpisu za sofinanciranje predhodnih arheoloških raziskav se te ne sofinancirajo v primerih stanovanjske gradnje. Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da se raziskave, "na stavbnem zemljišču, ki je registrirano arheološko najdišče, če gradi investitor, ki je fizična oseba, stanovanje za lastne potrebe na stavbnem zemljišču ali se na stavbnem zemljišču gradijo neprofitna najemna stanovanja", financirajo neposredno iz proračuna in ne prek razpisa. Investitor vloži zahtevek za financiranje predhodne arheološke raziskave, ki jo izvaja zavod za varstvo kulturne dediščine v okviru javne službe.

Stroški arheološkega izkopavanja so strošek investitorja. Trajanje odkopavanja ni časovno omejeno prav tako ne najvišji strošek, ki lahko doleti investitorja.

Lani je bilo za predhodne arheološke raziskave v proračunu namenjenih 155 tisoč evrov, 80 tisoč za investitorje stanovanjske gradnje, 65 tisoč evrov pa za javni poziv. "V okviru javnega poziva JP-PAR-2017 so bila sredstva porabljena v roku dveh mesecev po objavi. Sredstva namenjena investitorjem stanovanjske gradnje niso bila porabljena v celoti, saj je bilo število zahtevkov, ki so izpolnjevali pogoje, majhno (20). Preostala sredstva so bila zato namenjena v interventne namene arheoloških raziskav," pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo.

V nadaljevanju objavljamo še njihove obširnejše odgovore.

___________________

Predhodna arheološka raziskava se lahko izvede le s pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za kulturo (prvi in tretji odstavek 31. člena ZVKD-1). Z dovoljenjem ministra se lahko arheološka ostalina odstrani tudi v primeru, če se stranki s kulturnovarstvenim soglasjem naloži izvedba izravnalnega ukrepa (četrti odstavek 31. člena ZVKD-1).

V skladu z 28. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (Zavod) za:

- posege v spomenik,

- posege v vplivno območje spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi,

- posege v varstvena območja dediščine,

- posege v registrirano nepremično dediščino ali v enoto urejanja prostora, če to obveznost določa prostorski akt, in

- za raziskavo dediščine, ki ni arheološka ostalina .

Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja za poseg pa je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda. Kulturnovarstveni pogoji se določijo (četrti odstavek 29. člena ZVKD-1):

- za poseg v registrirano nepremično dediščino ali v enoto urejanja prostora: v skladu z določbami prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine,

- za poseg v spomenik ali vplivno območje spomenika: v skladu z aktom o razglasitvi ali z določbami prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine.

janez.zalaznik@zurnal24.si