Arhar bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil omenjeno problematiko, nato pa bosta vladama predlagala rešitve zanjo.

Da bosta državi skušali najti rešitev s pomočjo dveh finančnih strokovnjakov, sta se na srečanju v soboto v Dubrovniku dogovorila slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić.

Erjavec je že v sredo zvečer za TV Slovenija napovedal, da bo slovenski strokovnjak Arhar. Kot je pojasnil danes, so se zanj odločili, ker pozna vso zgodovino pogajanj o nasledstvu, je bančni strokovnjak in pravnik.

"Naj gre čez vso zadevo"

Od Arharja minister pričakuje, da "gre čez vso zadevo". Ob tem je poudaril, da pri imenovanju strokovnjakov ne gre za to, da bi to vprašanje zdaj reševali bilateralno, temveč za to, da bi ugotovili, ali sploh obstaja pravna podlaga za tožbe, ki tečejo na Hrvaškem. Kot je dodal, bosta strokovnjaka reševala nesporazum.

"Mi menimo, da ni korektno, da se pred hrvaškimi sodišči vodijo ti spori, ker je bil dogovor, da to rešujejo v sklopu sukcesije. Želeli bi, da eksperta to ugotovita in hrvaška stran poda pravno argumentacijo, zakaj s tožbami nadaljuje," je dejal.

Erjavec je novinarjem še dejal, da hrvaška vlada, kolikor ve, svojega strokovnjaka še ni izbrala, bo pa kolegico Pusićevo obvestil, da je to storila slovenska vlada. Sam pričakuje, da bosta strokovnjaka čim prej začela z delom, že pred dnevi pa je izrazil željo, da bi imeli stališče strokovnjakov na mizi že septembra.

Bil v ekipi pogajalcev o nasledstvenem sporazumu

Arhar je od 1. junija letos direktor Združenja bank Slovenije, pred tem pa je bil od leta 2003 prvi mož banke Unicredit Slovenija. Med letoma 1991 in 2001 je bil guverner Banke Slovenije, nato pa je do leta 2003 vodil Vzajemno.

Bil je tudi v ekipi slovenskih pogajalcev na pogajanjih o sklenitvi sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, po uveljavitvi tega sporazuma pa tudi član odbora za razdelitev finančnega imetja in obveznosti nekdanje SFRJ.

Sicer pa je ravno danes sodišče v Zagrebu zavrnilo tožbo Zagrebške banke proti LB in NLB v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB. Zagrebška banka je od toženih strank zahtevala plačilo v višini okoli pol milijona evrov in pripadajoče obresti, skupaj skoraj milijon evrov.