"V takšnih okoliščinah sprejeti kandidaturo za vodenje pravosodnega ministrstva terja globok razmislek," je na začetku svoje predstavitve dejala kandidatka za ministrico za pravosodje Andreja Katič. Pri tem je poudarila, da je glede aktualnih dogodkov okoli afere sodna stavba seznanjena samo iz medijev. "Ne morem obljubljati čudežev, zavedam se, da v kolikor mi boste naklonili podporo, imam zelo omejen čas do konca mandata," je dodala.  

Andreja Katič je pravosodni resor že vodila med letoma 2018 in 2020 v vladi Marjana Šarca, med letoma 2015 in 2018 pa je v vladi Mira Cerarja vodila ministrstvo za obrambo. 

Katičeva je dobila zeleno luč odbora za pravosodje, po tem ko je predstavila svoje videnje dela na omenjenem ministrstvu. Odbor jo je kot primerno kandidatko potrdil z osmimi glasovi za in štirimi proti. Državni zbor bo o njenem imenovanju odločal v torek prihodnji teden.

Do sodne stavbe še ni prišla

S sodno stavbo, ki jo je ministrstvo pod vodstvom Dominike Švarc Pipan kupilo za 7,7 milijona evrov, se bo začela ukvarjati, ko bo narejena primopredaja in jo bo njena predhodnica seznanila z vsemi njenimi poročili, na podlagi teh pa bo sprejela nadaljnje potrebne ukrepe. "Zaupam pa v pristojne organe, da bodo v čim krajšem času opravili svoje delo in da bo javnost z njihovimi ugotovitvami tudi seznanjena."

Katič je potrdila, da bo takoj preklicala vsa pooblastila uslužbencem ministrstva za pravosodje. "Ne, ker ne bi zaupala nekaterim sodelavkam in sodelavcem, ampak predvsem zato, da vidim, kakšna pooblastila imajo in predvsem tudi, da se lahko sama prepričam o njihovih znanjih in kompetencah za opravljanje najpomembnejših zadev," je dejala. 

Foto: Anže Petkovšek Andreja Katič

Poseben zakon za plače sodnikov

Vodilo njenega dela bo: Nič o sodstvu brez sodstva pravi kandidatka, ki je odborom napovedala, da bo vlada ustavno odločbo o sodniških plačah uresničila v najkrajšem možnem času. V sodelovanju z vsemi deležniki v pravosodju bodo na ministrstvu pripravili poseben zakon, ki bo uredil način izvršbe. Izrazila je upanje, da ga bosta vlada in državni zbor sprejela še v prvi polovici leta, saj gre za samostojno vejo oblasti. Kot je dejala Katič, sta o tem že govorila s predsednikom vlade, ki se je že sestal in se bo še sestajal s pravosodnimi deležniki. Tudi sama se je v teh dneh že sestala s predstavniki vrhovnega sodišča in tožilstva, dogovorjen pa ima tudi sestanek s predsednikom vrhovnega sodišča.

Med najzajhtevnejše izzive je uvrstila tudi prostorsko stisko v zaporih, nujne spremembe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, reševanje prostorske stiske sodišč, želi pa se lotiti tudi področja boja proti korupciji in zastaranj odmevnih primerov.

Izgon prevoznikov migrantov

Zaradi kaznivih dejanj povezanih z migracijami se bo sestala z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. Kazni zanje so se poostrile, zaradi tega je v zaporih, kjer je prostora za 250 ljudi, 700 pripornikov. "Večina prejetih storilcev teh kaznivih dejanj je tujcev, pri njih je podan razlog begosumnosti. Poleg razmisleka o spremembi tako materialne kot procesne kazenske zakonodaje je nujno potrebno takoj pristopiti in zagotoviti dodatne prostore, kjer bi se izvajal pripor," pravi Katič. Pobude za spremembe gredo v smeri znižanja minimuma predpisane kazni, v okviru, ki bi omogočil izrek kazni izgona tujcev iz države in morebitne uvedbe nove oblike pospešenega kazenskega postopka.

V slovenski pravni red bo v prihodnje prenešena evropska direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Posodobiti je treba kazenskopravni okvir o boju proti trgovini z ljudmi ter o boju proti okoljskemu kriminalu. Ob spremembah kazenske zakonodaje pričakuje tudi pobudo za spremembo kaznivega dejanja nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, ki se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo tudi v različnih športnih panoga, kot je zadnji na nogometni tekmi v Murski Soboti.

dezurni@styria-media.si