Na nedeljskih volitvah do taktičnega glasovanja, ki smo mu priča leta 2008, 2011 in 2014, ko volilci namesto za svojo prvo izbiro, glasujejo za tistega, ki bi lahko premagal Janeza Janšo, ni bilo. "Za to ni bilo pogojev," pojasnjuje Andraž Zorko iz Valicona.
Foto: Nik Rovan Andraž Zorko
"Umanjkal je eden od ključnih potrebnih pogojev, to je dovolj močna stranka na drugem mestu, ki je dovolj blizu prvouvrščeni in hkrati dovolj oddaljena od tretjeuvrščene, po raziskavah, ki so objavljene tik pred volitvami."

Volilci volili iskreno, zato velika podpora Levici

Ker ni bilo taktičnega glasovanja, je bilo tudi manj motivacije za odhod na volišče, kar je eden od vzrokov za nizko volilno udeležbo. "Ker ni prišlo do taktičnega glasovanja, je to vodilo predvsem v nižjo udeležbo, ostali volivci pa so se odločali bolj iskreno, torej v veliki meri za svojo prvo izbiro. V takšnem razvoju dogodkov je kot zmagovalka izšla Levica, ki je dosegla boljši rezultat od pričakovanega, do neke mere tudi SMC, izgubljali pa sta predvsem LMŠ in SD. Glasovi malih strank so ostalih pri njih samih ali pa njihovi volivci niti niso prišli na volišča," razlaga Zorko.

Na sam dan volitev se je odločil vsak osmi udeleženec volitev, v zadnjih dneh še dodatnih 16 odstotkov, v zadnjem tednu skupaj dve petini vseh udeležencev.

Med podporniki Levice nadpovprečen odstotek visoko izobraženih

Levica je dobila 82 tisoč glasov glasov in zasedla peto mesto, tudi pred strankama Desus in NSi. "V bistvu so bili to iskreni glasovi v pogojih, v katerih ni prišlo do taktičnega glasovanja. Če bi prišlo do taktičnega glasovanja, bi se ti glasovi prelili k izbrancu in stranka bi dosegla slabši rezultat," razlaga Zorko.

Foto: Mediaspeed Luka Mesec

"Levica je največ glasov in celo zmago dosegla v štirih ljubljanskih okrajih, kar je na prvi pogled paradoksalno, saj gre za območja z najvišjim življenjskim standardom. Dejstvo je, da Levica s svojim diskurzom nagovarja visoko izobraženo populacijo, ki se nekatera iskreno, druga pa malo manj, po potrebi lahko poistoveti tudi z rdečo zvezdo. Med podporniki te stranke je nadpovprečen delež visoko izobraženih, prihajajo iz gospodinjstev z rahlo nadpovprečnimi dohodki, glede na volitve 2014 pa so to poleg zdaj že zvestih volivcev tudi takratni volivci SMC in SD," pravi Andraž Zorko.

Erjavcu naveza z Jankovićem odnesla desne volilce

Največji poraženec volitev je Desus. Predsednik stranke Karl Erjavec je bil vse do zadnjega prepričan, da ankete javnega mnenja ne kažejo realne slike in da bo Desus podprlo več volilcev. Vendar je Desus na koncu zaostal tako za Levico kot tudi za Stranko Alenke Bratušek. V državnem zboru bo imel Desus pet poslancev, kar je šest manj kot trenutno. Karl Erjavec tudi tokrat ni bil izvoljen kot poslanec. Kdo je torej Desusu odnesel glasove?
"Verjetno kar Karl Erjavec sam, z nekaterimi ne najbolj posrečenimi potezami v času kampanje. Najprej naveza na Zorana Jankovića, ki mu je odnesla bolj desne glasove – Desus ni bila nikoli leva stranka in to je bila strateška napaka. Že tako populističen nastop, ki ga je tokrat še malo radikaliziral, pa je hkrati naletel na ostro konkurenco v Jelinčiču, ki uporablja enak, recimo mu gostilniški diskurz. Ob vsem tem je dejstvo, da je Desus ostal v parlamentu, pravzaprav uspeh," meni Zorko.

Volitve2018 Politiki, ki bi morali oditi

"Jelinčič jim bo povedal, kar jim gre"

Foto: Saša Despot Janez Janša, Marko Zidanšek, Zmago Jelinčič na soočenju predsednikov strank "Pred časom sem dejal, da je dovolj, da se Jelinčič nekajkrat pojavi na televiziji in bo s svojim populističnim in na trenutke gostilniškim diskurzom, prišel v parlament in to se je tudi zgodilo," pravi analitik. "Po tej plati je zagotovo odnesel nekaj glasov tudi Karlu Erjavcu. Stranko SNS volivci volijo tudi iz nekakšnega upora proti uveljavljenim strankam, ker vidijo v Zmagu Jelinčiču človeka, ki bo znal namesto njih v parlamentu »povedati politikom, kar jim gre«. To so neke vrste proti-glasovi. Nekaj glasov pa je, kot kaže naša raziskava, odnesel tudi SDS," razlaga Zorko.