"Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih skoraj noben ni predhodnik močnejšega potresa. Čeprav je šibek potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega. Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije je bilo samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo," so odgovor na vprašanje, ali šibkejši potres napoveduje močnejšega, zapisali na spletni strani agencije za okolje. 

"Potresa ni mogoče napovedati. Sodobna znanost nima in zagotovo še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko določila kraj, velikost in čas nastanka potresa z natančnostjo, ki bi imela praktičen pomen. Vsaka, tudi majhna napaka pri napovedi katerega koli od teh treh elementov bi imela zelo slabe, lahko tudi katastrofalne posledice. Potres je eden izmed pojavov v naravi, katerega dejansko ne moremo nadzorovati, lahko pa ga zelo dobro merimo. Kljub temu ne moremo napovedati časa in zaradi tega potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udari nenadoma in nepredvidljivo," so še zapisali. 

Slovenijo sta zbudila dva potresa, ki sta imela epicenter nekaj kilometrov severno od Zagreba oziroma nekaj več kot sto kilometrov od Ljubljane. 

V Zagrebu česa takega ne pomnijo, popokale so stene, na avtomobile, ki so parkirani na ulicah, so se podrli zidovi, podprl se je tudi eden od zvonikov zagrebške katedrale. 

dezurni@zurnal24.si