"Bolj kot se stvar odvija, več je neznank," je povedala Alenka Bratušek, poslanka Zavezništva, ki je opozorila, da obstaja utemeljen sum, da so bila za nakup žične in panelne ograje zlorabljena javna sredstva. Zato bo ponovno predlagala, da se oznaka tajnosti "interno" umakne.

Večina poslancev je ta sklep v začetku marca že zavrnila, a poslanka upa, da si bodo po razkritih novih dejstvih tudi koalicijski poslanci premislili.

Vseskozi, naj bi se ob naročilih žičnate in panelne ograje tudi favoriziralo podjetje Bojana Plohla Minis iz Žalca. Podjetje je namreč na podlagi treh ponudb naprej izbralo ministrstvo za notranje zadeve, nato pa z njimi brez javnega naročila - pri tem se je država sklicevala na nujnost posla, kjer izjemoma to dovoljuje tudi zakon o javnih naročili - sklenilo še dodatni posel za 250 tisoč evrov. Daleč največ prihodkov pa je podjetju do zdaj prinesel posel z Zavodom Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je podjetju Minis do zdaj za nakupe in postavitev ograje plačalo že več kot 3,6 milijona evrov.

Poslanka Bratušek je ob tem ponovno opozorila, da ni povsem jasno, kako je sploh možno, da so na ministrstvu oziroma zavodu za blagovne rezerve sploh lahko prepustili posel omenjenemu podjetju. "Ali se je kdo vprašal, kako lahko milijonski posel izpelje nekdo z 1,5 človeka," se je vprašala poslanka. Podjetje je namreč po uradnih podatkih iz leta 2015 zaposlovalo le enega in pol zaposlenega, v 2014 pa celo 0,57 zaposlenega in manj kot 200.000 evrov prihodkov. Nekaj časa je imelo podjetje račun celo blokiran.

Direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Anton Zakrajšek je doslej že zanikal, da bi se glede naročila pri podjetju Minis, ki je na račun postavitve ograje največ zaslužilo, kadarkoli uskladili z notranjim ministrstvom.

Kot je razkrila novinarka Dnevnika Meta Roglič pa naj bi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek celo ustno pooblaščal zavod za blagovne rezerve za izvedbo nakupov. Sklep zavoda za blagovne rezerve za nakup žičnate in panelne ograje, vreden kar 7,2 milijona evrov, pa ob tem nosi datum 9. november 2015, v njem pa se sklicujejo na sklep vlade o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv, ki je bil sprejet štiri dni pozneje, torej 13. novembra 2015. Direktor zavoda za blagovne rezerve je kasneje zanikal ponarejanje dokumenta in trdi, da je nastala pomota pri datumu.

Foto: Anže Petkovšek Gibina