Dokumenti italijanske banke Unicredit, ki so jih pridobili na časniku Dnevnik, naj bi dokazovali, da se je Agrokor nakupa večinskega lastniškega deleža Mercatorja od konzorcija prodajalcev lotil brez enega samega evra kapitala in zaradi visoke zadolženosti tudi z zelo omejenimi možnostmi dodatnega zadolževanja.

Maksimalni znesek, za katerega se lahko zadolži Agrokor, da pri tem ne bi kršil zavez do kupcev svojih obveznic, znaša po pisanju časnika le 250 milijonov evrov, pri čemer je nakup večinskega deleža v Mercatorju glede na ponujeno ceno 221 evrov za delnico ocenjen na preko 800 milijonov evrov.

Namesto lastnega kapitala naj bi hrvaški živilsko-trgovski velikan potencialnim finančnim partnerjem v poslu obljubljal, da bi prihodnje leto lahko prodal proizvajalca sladoledov Ledo.

Posel ni mogoč?

Dokument, ki ga navaja Dnevnik in sta ga Zagrebačka banka ter Unicredit Bank Austria, obe iz skupine Unicredit, 12. oktobra, torej tik pred oddajo nezavezujoče ponudbe Agrokorja za Mercator, poslali na matično banko v Milanu, tako po pisanju časnika dokazuje, da brez Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke finančna konstrukcija posla ni mogoča.

Agrokor naj bi tako pričakoval, da obe mednarodni finančni ustanovi v prevzem vložita po 170 milijonov evrov, pri čemer EBRD in IFC glede na dokumente, ki so jih razkrili v Mercatorjevi upravi, zaenkrat sploh še nista zagotovili, da bosta v financiranju sodelovali in se skupaj z Agrokorjem ne pogajata s konzorcijem prodajalcev. Možnost za sodelovanje v projektu naj bi proučili šele po opravljenem skrbnem pregledu poslovanja največjega slovenskega trgovca.

Mislijo,da jih bo rešila prodaja Leda

Tudi če bi EBRD in IFC prispevali 340 milijonov evrov, Agrokor pa bi se zadolžil za omenjenih 250 milijonov evrov, bi še vedno ostalo preko 200 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki bi jih moral najti hrvaški koncern.

Glede na dokument v Zagrebu ocenjujejo, da bi s prodajo Leda iztržili 480 milijonov evrov, pri čemer bi jih 280 milijonov namenili za prevzem Mercatorja, preostalo pa za poplačilo obveznosti. V vmesnem obdobju do zaključka te transakcije bi Agrokor tako potreboval premostitveno posojilo.

Ob tem v Agrokorju dovoljujejo tudi možnost, da prodaja Leda ne bi uspela, v tem primeru pa se zanašajo na to, da bodo našli nove partnerje, ki naj bi sodelovali pri nakupu Mercatorja. Računali naj bi zlasti na istrsko skupino Adris, ki je nastala na temeljih Tobačne tovarne Rovinj.

Agrokor naj teh možnosti v nezavezujoči ponudbi za Mercator sploh ne bi omenjal, saj naj bi v njej zapisal, da namerava skupaj z EBRD, IFC in skladom One Equity Partners, ki deluje v okviru ameriške banke JP Morgan Chase, oblikovati poseben finančni holding, v katerega bi tuji partnerji vložili kapital, Agrokor pa trgovsko verigo Konzum.

Lažne obljube Agrokorja

Poleg tega naj bi dokument razkrival še en ključen vidik finančne konstrukcije Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Gre za dogovor z obstoječimi Mercatorjevimi posojilodajalci, da ti zaradi spremenjenega lastništva ne bodo ukinili za 950 milijonov evrov posojilnih linij. Glede na to, da so za večino teh posojilnih mehanizmov banke, ki Mercator prodajajo, v Zagrebu menijo, da bodo te zaveze ohranile.

Dokument naj bi po pisanju Dnevnika na laž postavljal tudi Agrokorjeve obljube, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja in da bo povečeval število zaposlenih ter celo izboljšal položaj slovenskih dobaviteljev. Iz dopisa naj bi bilo namreč razvidno, da Agrokor že v prvem letu napoveduje za okoli 170 milijonov evrov sinergij, kar v poslovnem žargonu pomeni prihranke ob združevanju aktivnosti dveh podjetij.

Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja.

V zadnjih dneh se je prodaja zapletla, saj je Mercatorjeva uprava razkrila, da se s prodajalci pogaja izključno Agrokor in ne napovedani konzorcij kupcev, to pa bi lahko po njenem mnenju škodilo interesom enega največjih slovenskih podjetij.

Prodajalci medtem pravijo, da so mednarodni partnerji posel pripravljeni podpreti v poznejši fazi, zato pozivajo k vnovičnemu izrazu podpore prodaji. Mercatorjeva uprava je že pripravila predloge za rešitev zapleta.