Agencija za energijo kot pristojni organ za zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom z jutrišnjim dnem razglaša stopnjo zgodnjega opozarjanja.
Prenos plina do Slovenije trenutno poteka nemoteno, prav tako je nemotena oskrba s plinom v Sloveniji. ''Kljub temu agencija z razglasitvijo stopnje zgodnjega opozarjanja obvešča javnost, zlasti odjemalce zemeljskega plina, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka zemeljskega plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi z zemeljskim plinom. Ali bodo motnje nastale in v kakšnem obsegu ali trajanju, v danem trenutku ne moremo z gotovostjo odgovoriti,'' so zapisali v Agenciji za energijo.
Agencija poziva odjemalce zemeljskega plina k racionalni rabi zemeljskega plina in obvešča industrijske odjemalce, da če bodo razmere zahtevale razglasitev višje stopnje krize, lahko pride do prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov. ''Dobavitelji in industrijski odjemalci naj redno spremljajo dogajanja in stanje na trgu z zemeljskim plinom in razmislijo o alternativnih možnostih, ki lahko v primeru motenj oskrbe prispevajo k znižanju odjema,'' opozarjajo na Agenciji.
Kumer: Z ukrepi se bo prihranilo približno 10 milijonov evrov
Sprejeti ukrepi, ki se nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja v prostorih javne uprave, sledijo smernicam Evropske komisije v vidiku varčevanja energijo in naslavljanja energijske draginje, je uvodoma v izjavi za javnost povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Javni sektor zavzema 5-10 odstotkov končne rabe energije. Po ocenah bodo z upoštevanjem ukrepov letno prihranili približno 10 milijonov evrov pri cenah, kot veljajo danes. Ukrepi, ki naslavljajo varčevanje in zeleni prehod, bodo po ministrovih besedah zgled širši skupnosti, tudi podjetjem in industriji.
Še v tem tednu, predvidoma v četrtek, bodo znani nadaljnji ukrepi za naslavljanje električne draginje. V prihodnjem tednu bodo predvidoma znani ukrepi na področju zemeljskega plina in ogrevanja.
Glede opozorila Agencije za energijo je Kumer dejal, da gre za zgodnje ozaveščanje pred prihajajočo sezono ogrevanja. ''Gre za zgodnje opozarjanje oziroma ozaveščanje. Vse sosednje države so to že storile. Z današnjim dnem bo motena oziroma prekinjena dobava preko Severnega toka. Gre za to, da se pravočasno pripravimo na ogrevalno sezono,'' je dejal infrastrukturni minister.
Kot je dodal, je zanesljivost trenutne dobave enaka kot v istem obdobju v lanskem letu in da se v krajšem obdobju ne pričakuje težav.
Lani v Sloveniji največja poraba zemeljskega plina v zadnjem desetletju
Odjemalci zemeljskega plina v Sloveniji so lani porabili šest odstotkov več plina kot predlani in največ v posameznem letu od leta 2010. Gospodinjstva, ki porabijo okoli tretjino plina iz distribucijskega omrežja, so porabo povečala za 12 odstotkov. Rast veleprodajnih cen se je v najnižjih maloprodajnih odrazila proti koncu leta.
Kot v poročilu o stanju energetike v Sloveniji 2021 navaja Agencija za energijo, je bilo po prenosnem sistemu zemeljskega plina prenesenih 12.015 gigavatnih ur (GWh) zemeljskega plina, kar je 28 odstotkov manj kot leto prej. Znižanje je posledica bistvenega znižanja količin prenosa do sosednjih prenosnih sistemov, medtem ko se je prenos za potrebe domačih odjemalcev v primerjavi z letom prej povečal.
Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina, skladišč zemeljskega plina ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin, zato je na veleprodajnem trgu prisoten izključno plin, ki ga trgovci - največja sta Geoplin z več kot 75-odstotnim deležem in Petrol z 19-odstotnim deležem - uvozijo.
Po treh zaporednih letih povečevanja prenesenih količin do drugih prenosnih sistemov so bile lani te količine rekordno nizke. V primerjavi z letom 2017, ko se je Hrvaška v večjem delu s plinom oskrbovala preko Slovenije, je bilo tako v letu 2021 preko Slovenije prenesenih samo 14 odstotkov količin iz leta 2017.
Skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina je bila 10.163 GWh oz. šest odstotkov več kot leto prej in največ od leta 2010. Poraba se je na splošno povečala pri vseh skupinah odjemalcev.
Gospodinjski in negospodinjski odjemalci, priključeni na distribucijske sisteme, so skupaj porabili dobrih 10 odstotkov več plina. Pri tem so gospodinjski odjemalci porabili skoraj 12 odstotkov več plina, negospodinjski pa dobrih devet odstotkov več kot leto prej. Glede na leto prej so več plina porabili tudi negospodinjski odjemalci na prenosnem sistemu in v zaprtih distribucijskih sistemih.
Večja poraba je posledica tako večjega števila odjemalcev (to se je povečalo za 908 na 137.192) kot hladnejšega vremena ter tudi drugih dejavnikov, zelo verjetno pa na količine odjema še ni bistveno vplivalo povišanje cen plina ob koncu leta, ki je prizadelo posamezne skupine odjemalcev, pravi agencija.