1. "Brezogljična družba je ideal."
Izraz je tako kot enakost spolov – lahko pomeni nekaj pozitivnega (da so ženske in moški enakovredni, da ne dajemo nobenemu prednosti glede na spol), ali pa škodljivo ideologijo (npr. da se morajo ženske boriti za kolajne z moškimi ali 'moškimi', ki so se izjasnili za ženske). V vsakem od nas je 18 odstotkov ogljika, pravzaprav je to drugi najbolj pogost kemijski element v ljudeh, za kisikom (voda). Brez ogljika ne bi bilo niti nas niti živih bitij. V pozitivnem smislu pa brezogljično pomeni, da skušamo zmanjšati intenzivne izpuste ogljika v atmosfero preko kurjenja fosilnih goriv, ki so se nabirala v planetu stotine milijonov let.

Foto: Anže Petkovšek Matjaž Gams 2. "Segrevanje planeta ni nič posebnega, saj je bila večino časa temperatura atmosfere višja za pet odstotkov."
Zadnjih 500 milijonov let je bila povprečna temperatura okoli 5 odstotkov višja kot danes, v mezozoiku čez 10 stopinj Celzija višja in v ledenih dobah 4 do 7 stopinj nižja. Torej dvig temperature za nekaj stopinj v dolgem obdobju ne bi bil nekaj neobičajnega. Alarmantna pa je hitrost spreminjanja temperature, sestave atmosfere, celotnega okolja, živalstva in rastlinstva. Vztrajati pri ničelnih spremembah je nesmiselno, pametno pa je poskrbeti, da spremembe ne bodo prehitre in preveč škodljive. To je tudi odgovor na naslednji mit.

3. "Čez nekaj sto let bo Zemlja s takim tempom izpustov postala podobna Veneri – peklu."
Namesto odgovora raje povejmo vic, kako je pravnik pri hudiču izsilil, da lahko izbira lokacijo v peklu. V prvem nivoju so vsi stali na glavi na lesenih tleh in stokali. Na drugem so stali na glavi na betonskih tleh in še bolj stokali. V tretjem pa so stali do kolen v grozno smrdeči konjski driski, a so sproščeno pili kavico. Pravnik misli, da je smradu navajen iz običajnega dela, pa izbere tretji nivo. Hudič sprejme in reče: "Konec odmora za kavico, nazaj delati!" Ta vic pove nekaj o nepremišljeni skrbi za okolje.

4. "Jedrska energija je ena najbolj okolju in življenju škodljivih." Še eden od mitov, ki jih trobezljajo neukeži. Jedrska energija je seveda potencialno nevarna za človeštvo preko jedrske vojne, pri pridobivanju energije pa so razmere izrazito njej v prid. Poglejmo najprej razmerje med smrtnimi žrtvami in toplogrednimi plini za enako količino proizvedene energije in vidimo, da sta premog in nafta približno tisočkrat bolj nevarna, ter celo hidroenergija nekajkrat nevarnejša. Le sončna in vetrna sta enakovredni glede obeh kategorij. Da ne bo pomote – avtor nima nič z jedrskimi lobiji, saj dela na področju umetne inteligence.

Foto: Profimedia sončna in vetrna elektrarna

5. "Hidroenergija za proizvodnjo energije najmanj škodi okolju, vetrna zahteva najmanj površine."
Glede površine, ki jo potrebujejo različne tehnologije za proizvodnjo 1 MW energije v ZDA, so podatki naslednji:

• Sončna: 43 arov. To ni grozno, če je nad puščavo ali skalami, je pa okoljski greh ali totalno za Butale, kadar se gradi na površini z rastlinami (kot se pogosto pri nas). Da ne govorimo o tem, da v Ljubljani s pogosto meglo najdemo vrsto hiš s solarnimi strehami na zahodu ali celo severu, na primer avtor je dva soseda oddaljen od solarne strehe severo-zahod.
• Vetrna: 70 arov s spremljajočimi površinami, medtem ko je za napravo nekajkrat manj. Prvi podatek je običajno javnosti neznan in je tipičen primer, kako se propagira trajnostne tehnologije brez celovitega prikaza učinkov in neželenih posledic, recimo sedaj na Pohorju.
• Hidro: 315 arov. Vpliv na površino je torej od primerjanih daleč največji. Poleg tega v počasi tekoči ali stoječi vodi intenzivno nastajajo toplogredni plini, česar spet nihče ne omenja. Zato dodatne hidroelektrarne niso najboljša rešitev za Slovenijo.
• Premog, les, plin, nuklearna: 12 arov. Pri tem niso upoštevane površine za sekanje lesa, kar pa ni okoljsko sporno. Poglavitna težava Slovenije je, da nima prav veliko sonca ali vetra, zato so konkretni podatki še manj ugodni. Poleg tega sta nestanovitni, zato potrebujemo stalni energijski vir ponoči in v brezvetrju, hkrati pa ne smemo 'skuriti' omrežja v sončnem mirnem dnevu. Zato sta veter in sonce dobrodošla le za recimo nekaj 10 odstotkov celotne energije.

Igor Lengar z Instituta "Jožef Stefan" je izračunal za naše razmere takole (opombe v oklepajih avtorjeve): "Pri sončni energiji bi za 20 odstotkov porabe potrebovali sončne panele s površino okoli 280 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja celotno Prekmurje. Za jedrsko elektrarno bi medtem potrebovali en kvadratni kilometer površin, bi pa morali zgraditi hladilni stolp, visok 130 metrov (verjetno niso upoštevane servisne površine; lahko pa bi zgraditi v bližini mesta, da bi ga ogrevali in s tem dobili še en bonus)."

"Za 20 odstotkov iz biomase bi potrebovali 3400 kvadratnih kilometrov površin, kar so vse kmetijske površine v državi vključno s pašniki (šteta je površina za pridelavo). Za 10 odstotkov iz vetrnih virov bi potrebovali 4000 enomegavatnih vetrnih turbin z višino skoraj 100 metrov, ki bi jih morali postaviti predvsem na gorske grebene v državi, saj so le tam za to primerne razmere."

Foto: Profimedia veganska prehrana

6. "Veganska prehrana je najbolj okolju koristna in omogoča obstoj največ živali."
Kdo ve, zakaj je toliko okoljskih in trajnostnih bajk? Morda zato, ker ne potrebujejo kakovostne energije, ampak samo veliko toplega zraka iz votlih prostorov? Viri pogosto navajajo, da je kar nekaj mesa v prehrani dobrodošlega za okolje, je pa res, da priporočajo piščančjega namesto govejega. Krave namreč z obeh koncev spuščajo veliko toplogrednih plinov. Ideja, da ljudje učinkoviteje izkoriščajo površino preko rastlin, je le delno utemeljena, saj je ključnega pomena izvedba. Moderno monokulturno kmetijstvo z uničevanjem insektov (insekticidi, gensko odporne sorte) povzroči 'zeleno pustinjo' in porazno izgubo biodiverzitete (začenši z izumrtjem insektov kot so kobilice, nato ptice …), zmanjša pa toplogredne izpuste v primerjavi z živinorejo. Radikalno pa zmanjša število domačih živali, ki tudi imajo pravico živeti, četudi zgolj za recimo mleko ali zakol. Genocid kmetijskih živali?

Foto: Profimedia trgovski center

7. "Za slovensko okolje največ naredimo, če ne uporabljamo plastičnih slamic, plastenk, vrečk."
Vse to je glede resnično pomembnih stvari brezpredmetno, včasih celo okolju škodljivo, recimo zamenjava plastičnih enkratnih s papirnatimi vrečkami namesto trajnih vreč. Pomembnejše je, s čim ogrevamo, kako pogosto potujemo na primer z letalom v daljne kraje, ali smo podivjali vrt, ali gojimo, uživamo in propagiramo domačo hrano, ali smo proti gradnji nepotrebnih veletrgovin in cest (zahtevajmo trajnostni načrt občine, za vekomaj in ne vsako leto nove gradnje), ali podpiramo lokalno pestrost rastlin in živali, ali volimo politike, ki se zares zavzemajo za okolje in trajnostni razvoj ... Najprej pa je treba razumeti dejanske odnose in se ne pustiti voditi za nos 'trgovcem z novci' oziroma 'trobilcem neresnic', ki kujejo dobičke z zavajanjem množic. Taistim smo pošteni znanstveniki in intelektualci trn v peti, točno zato.

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi. Je član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. V prejšnjem mandatu je bil državni svetnik. Avtor izraža svoje mnenje.