Če greste mimo državnega zbora, vam verjetno ne uide, da je pogled na slovenski hram demokracije nekoliko drugačen, kot je bil v preteklosti. Na levi strani parlamenta je nova stražarska hišica. Ta je zamenjala prejšnjo, ki jo je po besedah notranjega ministrstva načel zob časa.
Poleg nje od lani v podhodu Gregorčičeve ulice 25 stoji še ena hišica, do leta 2027 se jima bodo ob uradu predsednika republike, notranjem ministrstvu in ambasadi ZDA pridružile še tri. Skupno je cena celotnega projekta ministrstva za notranje zadeve, ki vključuje vseh pet hišic, ocenjena na nekaj manj kot 450.000 evrov, pri čemer hišice stanejo slabih 300 tisoč evrov brez DDV. Cena dostave in postavitve znaša dodatnih 67.000 evrov brez DDV.
Za primerjavo: do zdaj je za najdražjo nepremičnino veljala palača Schellenburg v Ljubljani. Po neuradnih podatkih je najvišja transakcijska cena za neto kvadratni meter znašala 10.491,80 evra. Stražarske hišice so torej 3,7-krat dražje od najdražje doslej prodane nepremičnine v državi, so izračunali v časniku Finance.
Ministrstvo je kot glavni razlog za investicijo na svoji spletni strani navedli dotrajanost objektov in posledično neprimernost za uporabo, tako z vidika varnosti kot mikroklimatskih pogojev. Takrat so razkrili, da bodo prenovljene hiške enake na vseh lokacijah in bodo izdelane kot tipski proizvod. Vse, razen tiste pri vladi, ki stoji v podhodu, imajo nadstrešek. V notranjosti so opremljene z električnim radiatorjem, klimatsko napravo, sedežem in omaricami.
Po besedah resornega ministrstva oblika, oprema in izbrani materiali policistom zagotavljajo zaščito pred vremenskimi vplivi, varnost ter omogočajo hrambo opreme. Stene in stekla nove hiške so neprebojni, notranjost pa je ogrevana oziroma hlajena.
Projekt star že več let
Zgodovina hišk sega v leto 2018, ko je notranje ministrstvo, ki ga je prav tako kot danes, takrat še v času vlade Marjana Šarca, vodil Boštjan Poklukar. Na ministrstvu so že takrat izbrali arhitekta, ki je izdelal idejno zasnovo in projektno dokumentacijo. Za to nalogo so določili Studio Krištof, njihove storitve pa so po poročanju časnika Večer stale 20.500 evrov. Ena temeljnih zahtev pri snovanju stražarskih hišic s strani naročnika sta bila okoljski vidik in varnost, tudi zato so vse hišice v celoti protibalistične.
Kot se v Sloveniji rado zgodi, se zadeva več let ni premaknila z mrtve točke. Ponovno se je začela odvijati novembra 2022, ko je Poklukar zopet zasedel stolček notranjega ministra. Pod njegovim vodstvom so objavili razpis za izdelovalca stražarskih hišic in na koncu maja 2023 izbrali podjetje KIG, podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb, d. d.
Z njimi so na ministrstvu sklenili Okvirni sporazum o izdelavi, dobavi in postavitvi stražarskih hišk, za obdobje izvajanja treh let in izdelavo, dobavo ter postavitev stražarskih hišk na petih različnih lokacijah. V njem so kot pogoj navedli, da se morajo upoštevati tudi okoljski vidiki. Skupna okvirna pogodbena vrednost za izdelavo, dobavo in postavitev petih stražarskih hišk na petih različnih lokacijah v Ljubljani skupaj z davkom znaša 447.732,67 evra.
Na ministrstvu se na očitke o (pre)visoki ceni branijo z besedami, da so pred tem izvedli štiri neuspele postopke javnih naročil, pri čemer je bil uspešno zaključen šele zadnji. "Cene potencialnih izvajalcev, ki so oddali ponudbe na izvedenih javnih naročilih potrjujejo, da je cena iz okvirnega sporazuma realna," so prepričani.
Na vprašanje, na podlagi katerih razlogov pa so izbrali sedanjega izvajalca, nam na notranjem ministrstvu odgovorijo: "Javno naročilo je bilo oddano ponudniku, ker je oddal dopustno ponudbo, ki je bila v okviru zagotovljenih sredstev naročnika in v okviru ocenjene vrednosti naročnika. Ocenjena vrednost za izvedbo predmetnega javnega naročila je bila izdelana na podlagi vrednosti prejetih ponudb na predhodno neuspešno zaključenih javnih naročilih."
Podjetje KIG je sicer najbolj znano po izdelovanju registrskih tablic in prometne signalizacije, razvilo pa je tudi varovane kolesarnice. Po pisanju Večera se je na javni razpis, ki je izšel v slovenskem in evropskem uradnem listu, prijavilo tudi podjetje Imexa, a naj njihova ponudba ne bi bila dopustna.
Kaj porečejo njihovi uporabniki?
Policist ima v notranjosti svojega minimalističnega delovnega mesta pred parlamentom na razpolago meter in pol pulta, širokega približno dvajset centimetrov. Usede se lahko na sedež, ki je poklopen v steno.
"Od opreme sta še stropna klima in radiator, natančneje manjši IR-panel, ki je v času obiska, ko je bilo zunaj dokaj mrzlo, dobro opravljal svoje delo. In to je tudi vse, kar je za omeniti. V eni od vgradnih omaric je varovalna oprema policistov, čelada in jopič, v eni električna omarica, v tretji pa je policist imel svoje stvari. Ena omara je bila prazna," so notranjost hišice opisali novinarji Financ, ki so imeli dostop do notranjščine.
Nekaj predlogov s strani policistov so prejeli le pri opremi, da so obešala za oblačila previsoko, da so sedeži neudobni in da je dostopnost zgornjih omar slaba. Obenem so si policisti složni, da je bolje imeti vsaj nekaj zaščite pred vremenskimi vplivi in možnost sedeža, česar v preteklosti niso bili deležni.
NA GPU poudarjajo, da so bile stare hiške dotrajane in neprimerne za delo, zato je bila njihova menjava resnično nujno potrebna. Prednost nove stražarske hiške je, da zagotavlja vse elemente za varno opravljanje dela policistom (protibalistična zaščita) in ustrezne mikroklimatske pogoje. Ob tem nam povedo, da v preteklosti incidentov, ko bi neznanci hiške napadli oz. poškodovali, še niso obravnavali.
dezurni@styria-media.si
Kaj pa zelena agenda? Električno ogrevanje, no way! Namesto sedeža pa sobno kolo, da se ogrejejo! Torej je zelena agenda …
Drugo mi ni tako sporno, dvomim pa, da je pri novogradnjah za rajo še dovoljeno neposredno ogrevanje z elektriko. Zakaj …
Pojasnilo MNZ: "Kaj se razburjate? Saj je splosno znano dejstvo, da manjša kot je nepremičnina, dražji je m2." 😁