Akcija legalizacije orožja se je začela 14. novembra in zaključila 14. februarja. V tem času so ljudje vložili 2762 vlog za legalizacijo. Že rešenih je nekaj manj kot 1000 vlog in med temi so bile tri zavrnjene.

Da je bilo med vlogami kar 224 prošenj za legalizacijo brzostrelk, pa je po besedah generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve Dušana Vučka, presenetilo celo njih.

Legalizacija orožja brez kazenskih sankcij je sicer veljala za vse, ki so starejši od 18 let in imajo opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja iz ravnanja z orožjem. Poleg tega orožje ne sme izvirati iz kaznivega dejanja.

Tisti, ki pa so imeli doma prepovedano orožje, kot so avtomatsko, vojaško in eksplozivno orožje, pa so lahko to, prav tako brez sankcij, predali policiji ali upravni enoti.

To je bila sicer že tretja legalizacija v Sloveniji; v prvi so upravne enote prejele slabih 6500 vlog za legalizacijo, v drugi pa dobrih 2300, kar pomeni manj kot sedaj.

Legalizacija orožja je s tem končana. Kdor jo je zamudil in ni prijavil orožja na črno, bo kaznovan s 3000 do 5000 evri kazni, če ga dobijo policisti.

Težava: dostop do orožja preprost in poceni
Nelegalno orožje predstavlja za Slovenijo kar veliko nevarnost, predvsem ker tudi strokovnjaki priznavajo, da je nemogoče oceniti, koliko ga je.

"Ni ga težko dobiti in tudi razmeroma poceni je," je poleti ob tragični nesreči z orožjem, v kateri je umrl otrok, za zurnal24.si povedal profesor na Fakulteti za varnostne vede Peter Umek.

Slovenija je bila dolga leta v bližini vojnih območij – Hrvaška, Bosna, Srbija. Tudi pri nas je bila vojna, zato je na trgu veliko nezakonitega orožja. "Orožje imajo celo mladoletniki," pravi Umek. Tudi cenovno je zelo dostopno, saj je treba za ročno bombo na črnem trgu odšteti le 40 evrov.