Izhodna strategija bo predstavljena do konca januarja, strategija odpravljanja presežnega primanjkljaja v prvi polovici prihodnjega leta.

Kot je pojasnil Križanič je primanjkljaj posledica davčne reforme leta 2006, s katero so bile znižane davčne stopnje, krize, ki je zmanjšala prilive in povečala stroške na področju socialnih izdatkov; ter zaradi protikriznih ukrepov, za katere je Slovenija namenila približno 1,2 odstotka BDP.

Po njegovih besedah bodo morali nekako odpraviti posledice davčne reforme iz leta 2006, kar bodo storili s kombinacijo uporabe fiskalnega pravila ter iskanja novih virov.

Ti novi viri so nov davek na nepremičnine, takse na CO2 ter nižanje davčnih stopenj za najnižje prihodke. Kot je pojasnil bi davek na nepremičnine povečal prispevke tistih, ki imajo več nepremičnin, ki jih ne uporabljajo za bivanje ali pa jih oddajajo. Davek na CO2 bi bil v obliki trošarin in bi veljal za podjetja in uporabnike motornih vozil.

Potreben bo proračunski napor
Izvajanje izhodne strategije se mora začeti najpozneje leta 2011. Za to bo po Križaničevih besedah potreben proračunski napor, ki bo povprečno večji ali vsaj enak 0,5 BDP letno. To pomeni, da se bo moral primanjkljaj letno zmanjševati za 0,5 odstotka BDP ali celo več.

"V Sloveniji bomo seveda zastavili hitreje, čim se gospodarska rast povrne, in načeloma naj bi pod tri odstotke primanjkljaja prišli v letu 2013," pravi minister.

Komisija bo dala priporočila
Jutri naj bi Evropska komisija kot rok za odpravo primanjkljaja določila leto 2013, poleg tega pa bo Sloveniji dala še priporočila za odpravo primanjkljaja.

"Strategijo odpravljanja presežnega primanjkljaja bi načeloma lahko gradili v prvih šestih mesecih prihodnje leto in ta strategija bi morala poleg ciljev in številk vsebovati tudi natančne ukrepe, s katerimi nameravamo primanjkljaje odpraviti," še pravi Križanič.